Arhiv NTRC

Kot je razvidno iz recenzije, pod katero je podpisana direktorica Inštituta za okolje in prostor, doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, je gorivo, pridobljeno iz nenevarnih odpadkov (SRF), primerno za sežigalnice, čemur Teš ni namenjen. Po presoji inštituta se bo pri sosežigu zmanjšal izpust ogljikovega dioksida, vendar pri tem niso upoštevani izpusti ogljikovega dioksida iz tovornjakov, saj se še ne ve, na katero mesto bodo vozili odpadke in kdo bo njihov dobavitelj. Ob tem delno nadomeščanje lignita z gorivom SRF ne bo bistveno podaljšalo obratovanja Premogovnika Velenje, a bo poslabšalo kakovost okolja. Prav tako bo s sosežigom odložena manjša količina stabilizata, ki ga uporabljajo za pregrado med Velenjskim in Družmirskim jezerom, vseboval pa bo večje koncentracije težkih kovin, še piše v recenziji.

Težava so težke kovine

Izračun je pokazal, da se bodo izpusti težkih kovin pri uporabi goriva iz nenevarnih odpadkov povečali, a bodo ostali znotraj mejnih vrednosti, je v recenziji zapisala Ribarič Lasnikova. Enako tudi, da mejne vrednosti težkih kovin oziroma toksičnih elementov niso presežene niti pri sežigu lignita niti pri sosežigu lignita in goriva SRF iz odpadkov. A so pri sosežigu vrednosti pri skoraj vseh težkih kovinah precej večje.Izjema je žveplo, katerega vsebnost je v SRF v primerjavi z lignitom manjša. »Vendar z vidika zdravja in vpliva na okolje žveplo ni problematično, saj so njegove izpuste v Tešu že močno zmanjšali,« pojasnjuje Ribarič Lasnikova.

Ob tem avtorica recenzije opozarja, da težavo predstavljajo težke kovine, ki se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi s hrano, z vdihavanjem in skozi kožo ter se nalagajo v različnih organih in povzročajo obolenja. »Imenujemo jih tudi tihi ubijalci na dolgi rok. Tako so na primer ledvice tarčni organ za kadmij.«

Avtorica je ob tem dodala, da ima SRF večje koncentracije kadmija, arzena, niklja in svinca kot lignit, pri čemer zanje »ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni«. Zato v vsakem primeru govorimo o večjem tveganju za številne bolezni, posebej pri vplivu na reproduktivne organe, piše v dokumentu.

Ob tem je v recenziji izpostavljen pomen dobrega, tudi civilnega nadzora sosežiga. A kot opozarja Cvetka Ribarič Lasnik, podatkov, ki bi staršem že zjutraj povedali, ali lahko otroka varno peljejo peš v šolo ali se bo na poti do šole nadihal strupov, ni.

Brez argumentov

V Tešu so 19 strani dolg dokument celjskega Inštituta za okolje in prostor proučili skupaj s pripravljavci PVO in v odzivu med drugim zapisali: »Avtorica v svoji recenziji ne poda konkretnega in argumentiranega odziva na ugotovitve PVO, temveč namesto tega navaja in citira študijo Univerze iz Leobna, ki jo je sicer leta 2019 naročil sam Teš in je bila osnova za možnost izvedbe načrtovanega sosežiga.« V Tešu so prepričani, da prepis zaključkov te študije ne more biti del resne recenzije, saj se je projekt sosežiga v zadnjih dveh letih pomembno spremenil. Teš je namreč opustil namero, da bi sosežig izvajal tudi v petem bloku.

V Tešu so kritični tudi do dela recenzije, ki govori o problematiki težkih kovin, saj, kot trdijo v Tešu, ni podanih nobenih izračunov ali drugih dokazov, ki bi potrjevali trditve avtorice, da bi pri sosežigu takšne težke kovine tudi zares spuščal v ozračje. »Avtorica brez kakršnegakoli argumenta trdi, da se bo s sosežigom trajno poslabšala kakovost zraka in okolja,« menijo v Tešu. »Vse strokovne analize, ki smo jih izvedli v okviru priprave PVO, kažejo nasprotno. To potrjujejo tudi monitoringi tujih, predvsem nemških termoelektrarn, ki že vrsto let uporabljajo tovrstno gorivo.« Ob tem so izpostavili še, da ocenjevanje vplivov na okolje v PVO predstavlja teoretično najbolj neugodne projekcije izpustov snovi v okolje, s čemer zagotavlja še strožje okoljske kriterije, kot jih zahtevajo predpisi.

Prav tako se v šoštanjski termoelektrarni ne strinjajo z navedbo v recenziji, da Teš ni primeren za uporabo SRF-goriva. »Navedba je pavšalna in ni podkrepljena z nobeno dodatno analizo in izračuni. Teš 6 je najsodobnejša termoelektrarna v Evropski uniji, z najsodobnejšo čistilno napravo in s filtri, zato je brez dvoma primerna za izvajanje sosežiga.«

V Tešu so tako mnenja, da je recenzija neustrezna in terja dopolnitve: »Namesto kakovostne strokovne ocene z metodološkim pristopom in nepristranskostjo recenzija podaja zgolj subjektivne trditve,« so prepričani. Od šoštanjske občine kot skrbnega proračunskega porabnika pričakujejo, da bo zahtevala dopolnitve, ki bodo skladne z veljavnimi strokovnimi pravili.

Preberite več v Novem tedniku