Andraž Purg

Leto 2025 se je v Šaleški dolini začelo z eno najhujših rudarskih nesreč na Slovenskem. V velenjskem rudniku so umrli rudarji Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik. Ni žalovala le Šaleška dolina, ampak celotna Slovenija. Po večletnih prizadevanjih je vlada konec lanskega leta le sprejela težko pričakovana zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in o razvojnem preoblikovanju savinjsko-šaleške regije ter ju poslala v obravnavo v državni zbor.

V ponedeljek, 20. januarja, okoli 19. ure je v jami Preloge v Premogovniku Velenje 470 metrov pod zemljo prišlo do vdora gline. Gmota je zasula tri rudarje – enajst se jih je rešilo, vsi žal ne. Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik so kljub dolgotrajnim prizadevanjem rudarskih reševalcev umrli. Gmoto iz gline so izkopavali tudi z lastnimi rokami. Do zadnjega so namreč upali, da bodo »kamerade« lahko rešili.

Sandi, Dejan, Mitja

Globoko pretresena Šaleška dolina se je ovila v bolečino, en dan je žalovala celotna Slovenija. Ob spomeniku Rudarja se je zbrala množica žalujočih, prižigali so sveče, vence so položili tudi najvišji predstavniki države, lokalne skupnosti in Premogovnika Velenje. »Naši trije sodelavci so razumeli, da njihovo delo pomeni več kot zgolj izkopavanje premoga. S svojo predanostjo in vztrajnostjo so zagotavljali energijo, toploto in stabilnost za tisoče domov in družin. Ta tragedija nas je globoko pretresla. Sandi, Dejan in Mitja so bili več kot sodelavci – bili so bratje, ›kameradi‹, ljudje, ki so si zaupali in delili najtežje trenutke v temnih globinah. In skupaj so tam tudi ostali,« je na žalni slovesnosti med drugim dejal generalni direktor velenjskega premogovnika Marko Mavec. Zagotovil je, da ne bodo pozabljeni in da bodo poskrbeli za prihodnost njihovih otrok. Izpostavil je tudi izjemne napore rudarskih reševalcev, ki so se trudili do zadnjega, da bi rešili svoje tovariše.

Andraž Purg

24. januarja je žalovala celotna Slovenija. Ta dan so ob 19. uri in 10 minut, torej ob času, ko se je zgodila nesreča, ob tuljenju siren na več mestih v Velenju ugasnili javno razsvetljavo, tudi v Šoštanju, od koder sta bila dva umrla rudarja.

Država in vodstvo velenjskega premogovnika sta napovedala finančno pomoč družinam umrlih rudarjev, Sindikat Premogovnika Velenje je ustanovil skrbniški sklad za dolgoročno pomoč družinam preminulih rudarjev.

Zakona – prelomnici za regijo

V Šaleški dolini so po večletnih prizadevanjih konec lanskega leta dočakali, da je vlada sprejela predlog Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in predlog Zakona o razvojnem preoblikovanju savinjsko-šaleške premogovne regije, ki sta namenjena omilitvi gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic postopnega izstopa iz premoga.

Prvi zakon vzpostavlja pravni okvir za nadzorovano zapiranje Premogovnika Velenje in likvidacijo družbe do leta 2045. Predvideni so program zapiranja za obdobje 2026–2045. Postopek zapiranja bo financiral Premogovnik Velenje, država bo prispevala več kot 1,13 milijarde evrov.

Matej Vranič

In kaj prinaša Zakon o razvojnem preoblikovanju savinjsko-šaleške premogovne regije? Med letoma 2026 do 2035 je predvidenih več razvojnih projektov, za katere je zagotovljenih do 282,2 milijona evrov iz evropskega kohezijskega sklada, državnega proračuna in proračunov občin v šaleški regiji. Od tega je do 200 milijonov evrov predvidenih za programe gospodarskega preoblikovanja do 20 milijonov za posodobitev sistema daljinskega ogrevanja, do 30 milijonov za nove proizvodne vire toplote, 15 milijonov za preureditev lokacije Termoelektrarne Šoštanj. Omenjeni zakon prinaša denar tudi za ohranitev delovanja Muzeja premogovništva Slovenije ter razvoj kulturnega in kreativnega sektorja.

Velenjski župan Peter Dermol je poudaril, da oba zakona predstavljata temelj za preoblikovanje Šaleške doline v skladu z načeli pravičnega prehoda.

»Obglavljen« Tito

Spomenik Josipa Broza Tita v središču Velenja je v začetku decembra lani ostal brez glave. Poškodovanja spomenika je osumljen 49-letnik z območja Velenja, ki je dejanje priznal. Preti mu večletna zaporna kazen.

Mestna občina Velenje (MOV) ki je dejanje ostro obsodila in spomenik prenovila v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Medtem v občinski upravi pripravljajo odlok za dodatno zaščito vseh spomenikov ne glede na to, komu so posvečeni.

Andraž Purg

»Gre za kaznivo dejanje in nedopusten poseg v kulturno dediščino našega mesta. Takšna dejanja povzročajo nepotrebne napetosti in razdor v skupnosti, česar v Velenju nikakor ne sprejemamo,« poudarjajo v velenjski občinski upravi. MOV je zoper storilca že vložila kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.