Bojana Avguštinčič

Dars je začel obsežno in dolgotrajno prenovo avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dramlje, ki upočasnjuje promet in s tem podaljšuje potovalni čas. Obnovitvena dela bodo predvidoma trajala 410 dni, končana naj bi bila jeseni 2026. Zastoji bodo neizogibni, gneča na lokalnih cestah bo predvidoma še večja kot na avtocesti. Za zagotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa so na regioanalni cesti skozi Vojnik predvideni nekateri začasni ukrepi. Toda, ali bodo ti zadostovali, da se Vojnik ne bo »utopil« v prometu, se sprašujejo v civilni iniciativi Tukaj smo Vojnik, kjer so minuli teden pripravili srečanje s krajani ter nanj povabili dva strokovnjaka s področja prostorskega in prometnega načrtovanja.

Bojana Avguštinčič

Prometne analize so pokazale, da se bo med obnovo avtocestnega odseka promet na regionalni cesti Celje–Slovenske Konjice povečal za približno 25 odstotkov, predvsem zjutraj v smeri Celja in zgodaj popoldne v smeri Slovenskih Konjic. »Na odseku Celje-Višnja vas to pomeni, da se bo število vozil s sedanjih 15 tisoč povečalo na 18 tisoč dnevno. Če prištejemo še vozila na cesti Ljubečna-Arclin, se približamo številki 20 tisoč vozil dnevno,« navajajo v civilni iniciativi.

Začasni ukrepi

Da bo promet skozi Vojnik v času del na avtocesti čim bolj vzdržen in varen, (bo)sta vojniška občina in država poskrbeli za nekatere začasne ukrepe na omenjeni cesti. Eden od teh je prehod za pešce v Ivenci, ki je že zgrajen. Križišči Arclin-Ljubečna in Višnja vas-Dobrna bosta semaforizirani. Vsa semaforsko urejena križišča na regionalni cesti bodo imela videonadzor in bodo daljinsko upravljana iz nadzornega centra, tako da bodo intervali prilagojeni gostoti prometa. »Voc je v imenu Darsa tudi že začel izgradnjo začasnega koridorja oziroma površine za pešce na desni strani ceste od pokopališča v Vojniku do Arclina. V križišču pri pokopališču so že nameščeni dodatni semaforji za prehod za pešce, tako da bodo tudi prebivalci bližnjega bloka lahko varno prečkali cesto. Dogovarjamo se še za umestitev prehoda za pešce čez regionalno cesto pri vhodu v obrtno cono pri avtohiši Čepin. Na odseku od Arclina do Ljubečne bodo začasno nameščene grbine za zmanjšanje hitrosti vozil,« našteva vojniški župan Branko Petre in dodaja, da so ti ukrepi usmerjeni predvsem k zagotavljanju varnosti v obdobju pričakovanega povečanega prometa, predvsem v času prometnih konic.

Država je sprejela še dodatne ukrepe. Med obnovo avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dramlje je odsvetovana uporaba vzporedne regionalne ceste, saj je tam možna še večja gneča. Tovorna vozila v času del tako ne bodo smela zapuščati avtoceste, razen za potrebe lokalne dostave. Ves čas bo tudi poostren nadzor prometne policije in redarjev tako na vzporednih cestah kot na avtocesti.

Nik Jarh

Po avtocesti še prenova regionalke

Vsi ti ukrepi so načrtovani za prihodnji dve leti, za čas trajanja obnove avtoceste. Kasneje je predvidena celovita prenova regionalne ceste med Škofjo vasjo in Vojnikom, kar je v pristojnosti države. Ob prenovi ceste bosta zgrajena tudi pločnik in kolesarska steza, prav tako bodo urejena vsa križišča od Škofje vasi do Vojnika. Projekti so po besedah župana že končani. Začetek del je predviden po pridobitvi vseh soglasij lastnikov zemljišč in po končanju del na avtocesti, saj istočasno ni dovoljeno izvajati tudi obnovo regionalne ceste. To bi namreč še dodatno povečalo zastoje in gnečo. Na regionalni cesti Vojnik-Slovenske Konjice pri odcepu za Dobrno je predvideno krožišče, ki bo izvedeno takoj, ko bodo pridobljena vsa soglasja lastnikov zemljišč.

Slabo prostorsko načrtovanje

O pomenu usklajenega prostorskega in prometnega načrtovanja, fizičnega umirjanja prometa in o vnašanju dobrih praks z drugih koncev Slovenije in iz tujine v lokalno okolje sta na srečanju krajanov minuli teden spregovorila arhitekt in prometni strokovnjak Tadej Rezar ter strokovnjak s področja gradbeništva Janko Trobiš.

Ocenila sta, da je izvajanje občinske strategije prostorskega načrtovanja v zadnjih tridesetih letih slabo. Za območje Vojnika je značilna razpršena gradnja, kar ne predstavlja le drage gradnje infrastrukture (kanalizacije, vodovoda, daljnovodov …), ampak povzroča tudi prometne težave. Število prebivalcev v Vojniku se je v zadnjih letih na račun priseljevanja zelo povečalo, ob regionalni cesti je v zadnjih letih zraslo tudi več trgovin, obcestna pozidava pa slabo vpliva na pretočnost prometa skozi kraj. Ob tem je za Vojnik značilen tudi močan tranzitni promet, in to po cestah, ki za to niso primerne, je poudaril Tadej Rezar.

Vključevanje na regionalno cesto je oteženo. Ena od rešitev, ki bi olajšala zadevo, bi bil na primer skupen uvoz na glavno cesto za več trgovin. A o tem bi bilo reba razmišljati že pri njihovem načrtovanju in umeščanju v prostor. Najpomembnejša rešitev, ki bi izboljšala stanje, je obvoznica, je poudaril Janko Trobiš, zato jo je treba čim prej začeti načrtovati. Kot primere dobrih praks v Sloveniji je Rezar izpostavil umestitve obvoznic mimo Železnikov, Mengša, Žalca, Šentjurja, Krškega …

Težava je tudi v tem, da manjše občine v svojih občinskih upravah nimajo zaposlenih urbanistov, saj si jih ne morejo »privoščiti«, je dejal Trobiš, zato bi bilo po njegovem mnenju dobro razmisliti o ustanovitvi skupne regijske urbanistične službe.

Poplavna varnost

Vse večje težave na območju vojniške občine povzročajo tudi narasle vode. Zlasti v zadnjih letih je vse več nepremičnin ob močnejšem deževju poplavljenih. Kot dober primer, kako se da rešiti tovrstne težave, je Janko Trobiš izpostavil avstrijski Gradec, kjer so v mestu zagotovili razlivne površine, ki so v času, ko na njih ni vode, namenjene rekreaciji meščanov. V naseljih so pomembne tudi zelene površine (zasaditve dreves, gredic …), saj rastline zadržujejo vodo. Kot je še poudaril, Vojnik nujno potrebuje novo hidrološko študijo, ki bo glede na poplave leta 2023 izkazala potrebe po ustrezni ureditvi poplavne varnosti.