Arhiv NTRC

»Občani so obnovo ves čas spremljali in se čudili, kaj vse počnemo. Ko smo odkopali tla, je prišel upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek in dejal, da te luknje ne bomo več zakrpali. Ko je prišel drugič, ni mogel verjeti, kaj vse smo naredili.« Tako pravi Ignac Mikuš, ki je nad deli bdel vse od prvega dne. In navdušeno doda, da bo blagoslov obnovljene cerkve, ki so jo domačini s tedanjim župnikom Tadejem Linasijem začeli obnavljati pred petimi leti, v nedeljo, 14. avgusta.

Župljani so postorili približno šest tisoč ur prostovoljnega dela, obrtniki so s stroji delali približno petsto ur – in to vse za »boglonaj«. Obnova, ki jo je strokovno usmerjala celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pri kateri je sodelovala kopica strokovnjakov, je bila najprej ocenjena na pol milijona evrov. Do danes je vrednost del že presegla 1,3 milijona evrov.

Nikoli premalo rok

Ljudje, ki so sodelovali pri obnovi, so iz cerkve najprej odpeljali vse kipe in oltarje. S kora so odstranili orgle, s sten so sneli slike križevega pota. Umaknili so tudi klopi in vso drugo opremo. Dva stroja sta nato v cerkvi odkopala celotna tla. Žlice kopačev so segle kar osemdeset centimetrov v globino, tako globoko, da so prišle do tlaka, ki ga je cerkev imela nekoč. »Prvi dan je na pomoč priskočilo trideset ljudi, naslednji dan že šestdeset. S pomočjo traktorjev smo odvažali odkopan material. Skupaj ga je bilo za štiristo kubičnih metrov. Nikoli se ni zgodilo, da bi bilo na voljo premalo rok ali da bi nam manjkal kakšen stroj. K sreči je bilo vedno vsega več kot dovolj,« je povedal Mikuš.

Sodelujoči so odstranili vse dotrajane omete, ponekod kar do štiri metre visoko. Očistili so tudi celotno območje temeljev. Kjer prostor ob nosilnih stebrih ni bil zapolnjen z velikimi kamni, se je namreč nabralo blato. Od tam se je vlaga širila po stenah. Prostovoljci so temelje okrepili in poskrbeli za novo drenažo. Zaradi težav z vlago so odkopali tudi površino neposredno okoli cerkve in jo uredili na novo. Za črpanje vode zdaj skrbi posebna črpalka.

Od tal do stropa

Novo arhitekturno zasnovo je pripravila celjska arhitektka Vera Klepej Turnšek. Zakristijo, ki je bila stara sto let, so delavci podrli in cerkev dogradili. Zaradi tega je nastal bolj uporaben prostor za pevce in orgle. Stavba se zdaj ponaša s skrbno izbrano novo notranjo opremo.

Posebna zgodba so poslikave v zvonici cerkve. Da se pod ometi nekaj skriva, je nakazovala že poslikava sv. Barbare, ki je bila edina »odkrita« v svojem okvirju. Restavratorji in sodelavci ZVKDS še zdaleč niso mogli slutiti, kaj jih bo pričakalo pod več centimetrov debelo plastjo rumenega peska in malte.

Poslikave izvirajo približno iz leta 1670. Gre za obdobje protobaroka oz. začetka baroka. Del iz tega obdobja na Slovenskem ni ravno v izobilju. Motivika angelov muzikantov je še srednjeveška. Nekaj elementov je baročnih, to so med drugim košarice sadja in okraski v obliki spirale. Nekateri upodobljeni svetniki nosijo renesančna oblačila. »Gre za mešanico vseh treh umetniških obdobij, ki so na Slovenskem zelo redko zastopana. Prav zato je poslikava tako izjemna,« je pojasnila restavratorka in konservatorka Jerneja Kos, ki jo je ZVKDS izbral za restavriranje poslikav. S sestro Mojco Kos in še s tremi pomočniki se je temu posvečala kar osem mesecev. »Avtor poslikav je bil zelo spreten, pri čemer so iz načinov slikanja vidne sledi treh rok. Glavne prizore je slikal sam mojster, druge figure še dva učenca,« sta pojasnili restavratorki. Obnova poslikav je bila uvrščena v redni delovni program restavratorskega centra, ki ga financira ministrstvo za kulturo.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku