Andraž Purg

Prebivalci Šaleške doline, okoljski strokovnjaki in predstavniki civilne družbe, ki nasprotujejo načrtovani gradnji plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirskem jezeru, so na okrogli mizi zaman čakali povabljene predstavnike države in šoštanjskega župana. Menili so, da za to obstaja razlog. »In tega razloga se moramo še posebej zavedati,« so poudarili ter dodali, da država in Holding Slovenske elektrarne ignorirata njihovo mnenje ter jim jemljeta pravico do odločanja o lastni usodi. Le dan prej so imeli predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne tiskovno konferenco, na kateri so ponovno zagotovili, da PSE ne predstavlja tveganja za onesnaženje površinske vode in ne ogroža zdravja ljudi. Z električno energijo bi oskrbovala približno 35 tisoč gospodinjstev.

Na okrogli mizi je posebej izstopalo sporočilo biologa prof. dr. Mihaela Jožefa Tomana, ki je poudaril, da je Družmirsko jezero svetovni primer izjemnega naravnega pojava, saj je narava v umetni tvorbi ustvarila kompleksen in bogat habitat, ki ga stroka že dlje časa preučuje.

Andraž Purg

Nepredvidljive posledice

Poudaril je še, da bi pokrivanje površine Družmirskega jezera s paneli med drugim lahko imelo katastrofalne posledice ne le za površinske, ampak tudi podzemne vode. Posledice po njegovem mnenju niso omejene le na turizem in ribištvo, ampak sežejo v celoten ekosistem in s tem vplivajo na kakovost življenja v Šaleški dolini.

»Posledic takšnih posegov sploh ne moremo v celoti predvideti. Zdaj bi že morali razmišljati, kako preprečiti, da ne bo prišlo do nove okoljske obremenitve. Načrtovalci plavajoče sončne elektrarne obljubljajo le dobrobiti, a nihče ne govori o tem, kakšne škodljive posledice prinaša tak poseg za prostor. To bi morali povedati najprej,« je še poudaril dr. Toman.

Andraž Purg

Trojezerje

Krajinska arhitekta Kaja Flis je povedala, da se pri umeščanju tako velikih industrijskih objektov običajno naredijo študije ranljivosti celotnega ekosistema. »Ne gre le za spremenjeno vizualno podobo krajine, ampak se prostoru odvzame uporabna površina za ribolov, šport in rekreacijo. Družmirsko jezero moramo gledati kot sklop trojezerja Šaleške doline. Glede na to, da vseh posledic PSE ne moremo predvideti, je pri načrtovanju edino smiselno slediti načelu previdnosti.«

Papir prenese vse

Približno 200 udeležencev razprave je izvedelo tudi zaskrbljujočo informacijo, da ima vsaka vodna površina svoje posebnosti in samosvoj razvoj. Zato je nemogoče izvesti realno in verodostojno presojo vplivov PSE na Družmirsko jezero. »Iz izkušenj vemo, da papir prenese vse,« so poudarili. V razpravi so opozorili še na ignoriranje volje prebivalcev, ki so v razvojni viziji Občine Šoštanj izbrali turizem in varovanje narave, ter na obstoj ustreznejših alternativ za postavitev sončne elektrarne – industrijskih in degradiranih površin v dolini.

Med udeleženci sta bila tudi Damjan Habe in Maja Hudej z Inštituta Revivo, v katerem se ukvarjajo z raziskovanjem in ohranjanjem rib ter vodnih ekosistemov.

Andraž Purg

Kaj pravi župan?

Šoštanjski župan Boris Goličnik se okrogle mize ni udeležil. Svojo odsotnost je opravičil. »Poudariti moram, da ne gre za izmikanje, temveč za druge, vnaprej dogovorjene obveznosti. Ves čas delujem odprto in pregledno, zato me obtožbe o izmikanju presenečajo. Glede plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru sem ves čas jasno poudarjal, da se bom do nje opredelil, ko bodo znana vsa dejstva in ko bo Občina Šoštanj imela jasna zagotovila, kaj bi z njeno gradnjo pridobili naši prebivalci,« je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, da bo predvidoma še ta mesec sklical novinarsko konferenco, na kateri bo javno predstavil svoje stališče.

Omilitveni ukrepi

V HSE poudarjajo, da so plavajoče sončne elektrarne v svetu že uveljavljena rešitev za proizvodnjo čiste električne energije, saj omogočajo učinkovito rabo prostora in hkrati zmanjšujejo izhlapevanje vode, in da je projekt PSE Družmirje zasnovan z največjo možno skrbnostjo do okolja in lokalne skupnosti. Če bo postavljena, bo to prva plavajoča sončna elektrarna v Sloveniji.

»Plavajoča konstrukcija bo odmaknjena najmanj 40 metrov od obale, kjer je največ rastlinskega in živalskega življa, paneli bodo razdeljeni na več manjših otokov. K pripravi obsežnega okoljskega poročila smo povabili hidrologe, biologe, ornitologe, ihtiologe, krajinske arhitekte in druge. Ugotovitve kažejo, da vplivi na kakovost vode, ribe, rake, makrofite, ptice in druge organizme ne bodo bistveni. V okoljskem poročilu so navedeni številni omilitveni ukrepi, ki ji bo treba upoštevati pri projektiranju plavajoče sončne elektrarne,« zagotavljajo predstavniki HSE.

Vodikova dolina?

V HSE ob tem odločno zanikajo govorice, da je projekt PSE prvenstveno namenjen proizvodnji vodika. Poudarjajo, da je PSE Družmirje samostojen energetski objekt. »Lahko potrdimo, da so na območju Termoelektranre Šoštanj (Teš) načrtovani številni povezani energetski projekti. Med njimi je tudi projekt severnojadranske vodikove doline (NAHV). S povezovanjem teh projektov bodo vidni sinergijski učinki, ki bodo prispevali k učinkovitejši uporabi virov, ohranjanju znanja in kadra ter nadaljnjemu razvoju nizkoogljične energetske infrastrukture v regiji in širše,« še pravijo v HSE.

Naslednje leto

Kot pojasnjujejo v HSE, je državni prostorski načrt (DPN) za umeščanje PSE na Družmirsko jezere v fazi usklajevanj z nosilci urejanja prostora. Sledila bo javna razgrnitev. Javnost bo imela možnost vpogleda v dokumentacijo ter posredovati pripombe. HSE bi plavajočo sončno elektrarno lahko začel graditi v drugi polovici 2026.