Nik Jarh

Tako kot vsako mesto ima tudi Laško svoje posebneže, ki dajejo življenju kraja s svojo drugačnostjo poseben utrip. Frau Komes je bila ena od tistih zanimivih Laščank, ki je znala vedno in povsod vzbuditi zanimanje, včasih je poskrbela tudi za kakšen majhen škandal. Spomine nanjo je kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen začel obujati lani. Njegova predavanja o Frau Komes so odmevala po skoraj celi Sloveniji. V torek se je gospa spet »vrnila« v domači kraj, kjer je Tomaž Majcen Laščane in obiskovalce od drugod popeljal na sprehod po ulicah in trgih, ki so bili za življenje te neverjetne Laščanke tako usodni.

Začetek sprehoda (ki je bil del letošnjega Festivala sprehodov 2025) je bil na železniški postaji v Laškem. Frau Komes oziroma Mariana, kot ji je bilo ime, je namreč pogosto potovala z vlakom. Z njim se je v Laško nič hudega sluteč nekega dne pripeljal tudi Štefan Komes, Marjanin prihodnji mož.

Usoden most

Mariana je štela že 25 let, snubcev pa nikjer. Da bi pripomogla k možitvi, sta ji premožna starša prepisala gostilno, mesarijo in vso drugo posest v Laškem. Moža si je Mariana tudi zelo želela, zato je nekega dne javno naznanila, da se bo poročila s prvim moškim, ki ga bo nekega dne srečala na laškem mostu. Rečeno, storjeno. Že od daleč je opazila postavnega brkatega mladeniča, ki je iz smeri železniške postaje stopal proti mostu in ji prihajal naproti. Ko se ji je približal, ga je ogovorila in ga vprašala, ali je prišel v toplice, ter mu ponudila sobo v svojem gostišču. A ji je mladenič odvrnil, da išče službo mesarja. Mariana ga je seveda brez obotavljanja odpeljala v svojo mesnico v današnji Mestni ulici, pri čemer mlad mesar Štefan Komes iz Maribora niti slutil ni, da bo to srečanje zanj tako usodno. Mariana je seveda svojo namero uresničila in tako sta se s Štefanom 17. februarja 1908 poročila.

V neposredni bližini železniške postaje in usodnega mostu je bil nekoč hotel Henke (danes Hotel Špica), kjer so prirejali pustna rajanja. Mariana se je odločila, da bo njena hči na pustovanju zmagala, zato je naročila vlak in se z njim odpeljala v Gradec po pustni kostum. Nekateri pravijo, da naj bi s seboj vzela tudi laško godbo. V Gradcu je Mariana kupila pustni kostum za hčerko in slednja je na maškaradi zares dobila prvo nagrado. Toda bolj kot o njeni zmagi so ljudje govorili o Mariani in njenem razsipništvu. Njej je to seveda godilo.

Krsta na kozolcu

Mosta, na katerem je Frau Komes spoznala moža, danes ni več, nadomestil ga je sedanji most čez Savinjo. Prav tako ni več njene mesnice in gostilne in tudi ne kozolca v današnji Kidričevi ulici, ki ga je Frau Komes razglasila za Hotel Kozolec. Tam je prirejala srečanja za goste iz zdravilišča. Na kozolcu je imela tudi krsto, v kateri je hranila jabolka, občasno naj bi v njej tudi spala. Zlasti tedaj, ko naj bi pregloboko pogledala v kozarec. Pila je jabolčnik, ki ga je stregla tudi gostom.

Krste, ki je bila velika atrakcija, se nekateri Laščani še spominjajo. Mladi fantje, ki so želeli dokazati, kako pogumni so, šli ležat vanjo. Kako oziroma zakaj se je krsta znašla na kozolcu, ni znano.

Frau Komes na razstavi

Okrog Frau Komes se je napletlo še ogromno zgodbic in prigod, ki so jih pripovedovali Tomaž Majcen in udeleženci tokratnega sprehoda po Laškem. Slednji se je končal v Muzeju Laško, kjer je tej posebni Laščanki posvečena tudi manjša razstava. O Frau Komes sicer ni veliko zapisanega.Majcen je nekaj podatkov o njej našel v arhivih ter zapisih, ki so o njej nekoč izhajali v Novem tedniku. Pri tem mu je pomagal tudi predsednik Turističnega društva Laško Boštjan Vrščaj, ki je objave o Frau Komes izbrskal v časopisih, ki so izhajali v času njenega življenja. Nekateri Laščani še hranijo fotografije o tej posebni sokrajanki. Vsekakor je Frau Komes v ljudskem spominu še vedno zelo prisotna.