Arhiv NTRC

Josip Pelikan se je leta 1919 preselil iz Idrije v Celje ter odkupil hišo s pripadajočim steklenim ateljejem. Že 23. aprila 1923 si je priskrbel obrtni list za opravljanje fotografskih storitev v Rogaški Slatini. Višja muzejska sodelavka v Muzeju novejše zgodovine Celje Helena Vogelsang je pojasnila, da je bil nad možnostjo nakupa nepremičnin v Celju verjetno navdušen tudi zato, ker so bila v bližini dobro obiskana zdravilišča. »Fotografske storitve so bile v obdobju, ko jih je ponujal Pelikan, zelo drage. Fotografi so zato ustanavljali ateljeje tudi na območjih, kjer je bila velika kupna moč. Pelikan je imel manjšo podružnico tudi na Dobrni. Tja in v park v Rimskih Toplicah je pošiljal svoje pomočnike, da so fotografirali goste obeh zdravilišč.«

V MNZC hranijo dokument, ki dokazuje prijavo odprtja podružnice v Rogaški Slatini. Slednja je bila na dvorišču hotela Pošta in je bila vpisana v register rokodelskih obrti. Mlajša hči tega znamenitega fotografa Božena Pelikan je pripovedovala, da je njen oče ob začetku turistične sezone pripravil kovčke in se odpravil v omenjeno zdraviliško mesto. Fotografiral ni le v steklenem ateljeju, ki je zrasel ob manjšem hotelskem paviljonu, ampak tudi po kraju, predvsem v parku. Verjetno se mu je občasno pridružil kakšen pomočnik, je dejala Vogelsangova. Dodala je, da se mu je v Rogaški Slatini včasih pridružila hči Božena. »Takrat je bila še mladenka in mu pri opravljanju fotografskih storitev verjetno še ni mogla veliko pomagati. Z očetom sta stanovala v hotelu Pošta.«

Foto: Arhiv MNZC

Preberite več v Novem tedniku