Novi tednik
© 2025 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.

TEHARJE - Na Ledini nov park in paviljon


Tina Strmčnik
4. 6. 2023, 20.15
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

  Teharje imajo bogato zgodovino, med drugim gre za kraj, kjer je najdlje na vsem slovenskem poselitvenem ozemlju živela koseška skupnost. O tej in še o drugih zanimivostih kraja priča razstava na prostem, ki je postavljena v novem paviljonu. Slednji stoji na osrednjem teharskem prostoru, imenovanem Ledina. Gre za zemljišče ob prostorih Železarskega muzeja Štore, ki je bilo nekoč prav tako povezano s koseško skupnostjo.  

1685909315_paviljon_teharje.jpg
Arhiv NTRC

»Za postavitev paviljona v starem delu Teharja smo se odločili, ker se nam zdi na tem mestu zelo dobro predstaviti pestro zgodovino in kulturo kraja,« je dejala koordinatorka KS Teharje Suzana Bekić. Dodala je željo, da bi nov park, kjer bodo postavljene tudi klopi in ki bo ponoči osvetljen, postal nova točka druženja med krajani. Zemljišče, kjer stoji razstavni paviljon, je v lasti Mestne občine Celje. KS Teharje je za naložbo odštela približno 131 tisoč evrov, kar med drugim zajema pripravo projektne dokumentacije, gradbena in elektro dela, izdelavo lesenega paviljona, izdelavo in namestitev panojev, pripravo vsebine, njen prevod v angleški jezik, jezikovni pregled in oblikovanje panojev za tisk.

Vsebino, ki je na ogled na panojih, sta pripravila zgodovinar Matej Ocvirk in Slavica Glavan iz Železarskega muzeja Štore. Poudarek sta namenila tisočletni zgodovini Teharij in koseški skupnosti, ki je tam živela vso fevdalno dobo srednjega veka. »Kosezi so bili staroslovenski družbeni sloj, gre za svobodnjake, branitelje, konjenike, lahko bi rekli, da so bili eni prvih slovenskih vojščakov. Zgodovinarji so se o njih dokopali do različnih ugotovitev, nekateri so prepričani, da so se razselili iz Karantanije,« je dejala Glavanova.

Povedala je, da so Kosezi nekoč živeli na vsem slovenskem poselitvenem območju. Največ podatkov obstaja prav o koseški skupnosti na Teharjah, kjer je bivala najdlje, do sredine 19.stoletja. »Skupnost je bila zelo znana po svojih pravilih, člani so imeli skupna zemljišča in gozdove, svoje sodstvo, moški so bili v vojaški službi, ukvarjali so se tudi s kmetijstvom,« je pojasnila sogovornica. Omenila je še, da so Kosezi govorili staro slovenščino, o čemer priča poimenovanje oseb in krajev iz takratnega obdobja.

Foto: Vlado Gaberšek

Preberite več v Novem tedniku


© 2025 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.