Zavod Celeia Celje

Turistični obisk v mestni občini Celje se zadnja leta povečuje, a turistični delavci si želijo, da bi se gosti zadržali dlje časa. Po najnovejših podatkih Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje ostanejo približno dva dni. Da bi bil njihov obisk daljši, bo treba zagotoviti več nočitvenih zmogljivosti, poudarjajo v zavodu Celeia in dodajajo, da po novem turistične nočitve nudi Hiša Barbara v celjskem starem mestnem jedru, celjska občina pa si prizadeva za oživitev hotela Turška mačka, čeprav do prodaje na zadnji dražbi ni prišlo. Vedno več turistov povprašuje po kulturnih in gastronomskih doživetjih. 

V Celju se je leta 2024 število registriranih ponudnikov nastanitvenih kapacitet v primerjavi z letom 2023 povečalo za 18 odstotkov. Po podatkih zavoda Celeia se število povečuje tudi letos. V Hotelu Evropa so z ureditvijo 15 novih sob pridobili 35 dodatnih ležišč. V turistični destinaciji Celje tako 53 registriranih ponudnikov namestitvenih kapacitet ponuja približno 1.200 ležišč. To je 71 odstotkov več kot leta 2019 in 18 odstotkov več kot leta 2023.

Fotograf in popotnica

V zadnjem obdobju snovalci kulturnega turizma v Celju poleg Celjskih grofov v ospredje postavljajo fotografa Josipa Pelikana in prenovljeno Fotohišo Pelikan, za katero so v Muzeju novejše zgodovine Celje v zadnjem letu prejeli več domačih in mednarodnih nagrad. Obiskovalcem prav tako predstavljajo Almo M. Karlin, eno največjih popotnic vseh časov. Po njej so v Slovenski turistični organizaciji poimenovali virtualno popotnico, ki obiskovalcem spletne strani slovenia.info pomaga pri raziskovanju Slovenije.

Zavod Celeia Celje

Lokalna identiteta

»Bogastvo rimske Celeie navdušuje obiskovalce razstave Celeia – mesto pod mestom, že 30 let pa je Celje edino mesto v Sloveniji, ki ima tudi otroški muzej. V kulturni produkciji velja izpostaviti muzikal Veronika Deseniška ter produkcijo potopitvenega gledališča Celjski vsi ter seveda Pravljično Celje – evropsko božično mesto 2025,« še pravijo v zavodu Celeia in dodajajo, da je kulturni turizem tudi pomemben del trajnostnega in odgovornega turizma, in sicer s poudarkom na spoštovanju lokalne identitete in edinstvenih doživetjih.

V letošnji presoji v okviru Zelene sheme slovenskega turizma je celjska destinacija prejela najboljšo oceno (10 od 10) v sklopu kultura in tradicija, kar priča o strateškem in sistematičnem pristopu k ohranjanju snovne in nesnovne kulturne dediščine. Lani smo s klobučarstvom in z nosilko Špelo Strašek pridobili tudi prvi vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine,« še navajajo.

Celjska rolca in višnjeva torta

Po podatkih, ki jih zavod Celeia pridobiva z anketiranjem turistov, je obisk gostinskega lokala na tretjem mestu med vsebinami, ki jih gostje iščejo. Gastronomsko ponudbo pod blagovno znamko Okusi Celja razvijajo chefi Marko Pavčnik iz Bistroja Lalu, Miran Ojsteršek iz Gostilne Oštirka in Sebastjan Grobelšek iz Gostilne Koper. »Pri svojem delu in ponudbi zasledujejo trajnostne smernice in prispevajo k prepoznavnosti Celja kot zelene destinacije. Sicer je v tarem mestnem jedru na voljo kar nekaj ponudnikov kulinarike.«

In katere sladice so med turisti najbolj priljubljene? »Še vedno celjska rolca in višnjeva torta iz Hotela Evropa,« odgovarjajo v zavodu Celeia.