CI Paški Kozjak

Dravske elektrarne Maribor z državo na Paškem Kozjaku načrtujejo gradnjo štirih vetrnih elektrarn. Trije vetrni agregati so predvideni v občini Vitanje ter eden na meji občin Vitanje in Mislinja, blizu občine Dobrna. Del trase za kablovod je predviden tudi skozi občino Vojnik (skozi Novo Cerkev in Vojnik). Vetrnim elektrarnam odločno nasprotuje Civilna iniciativa (CI) Paški Kozjak, ki jo sestavljajo prebivalci omenjenih občin. V iniciativi ocenjujejo, da gre za resen poseg v enega najbolj edinstvenih naravnih draguljev, saj bi vetrne turbine, kot pravijo, naravno idilo Paškega Kozjaka spremenile v industrijsko cono. Proti postavitvi vetrnic so tudi občinski svetniki na Dobrni in v Vitanju, ki so sprejeli sklepa, da se s projektom ne strinjajo.

Projekt na Paškem Kozjaku predvideva postavitev štirih do 225 metrov visokih vetrnih turbin skupne nazivne moči do 28 megavatov. Kot navajajo v civilni iniciativi, bi Občina Vitanje za poseg v prostor prejela enkratno subvencijo, vendar projekt vzbuja skrbi med lokalnimi prebivalci in naravovarstveniki, saj, kot poudarjajo v CI, denar ne bi nadomestil trajne škode v naravi in pri ljudeh. Predstavnike civilne iniciative skrbijo negativni vplivi na zdravje ljudi in na varnost pitne vode, opozarjajo tudi na negativne vplive zaradi posegov v naravno okolje, na nevarnosti v primeru nesreč, ekološki odtis elektrarne ... Ob tem opozarjajo na pravna neskladja, saj naj bi bil projekt v nasprotju z ustavnim varstvom pitne vode. Po njihovem mnenju postopek umeščanja projekta tudi ni upošteval interesov lokalne skupnosti.

Nevarnosti

V civilni iniciativi poudarjajo, da stalna izpostavljenost infrazvoku, nizkofrekvenčnemu hrupu, resonanci in vibracijam, ki jih ustvarjajo vetrne turbine, dokazano škoduje zdravju ljudi, saj povzroča motnje spanja in zbranosti, utrujenost, glavobole in migrene, šumenje v ušesih, vrtoglavice in druge zdravstvene težave. Ogrožena je tudi varnost pitne vode, opozarjajo. »Območje predvidene gradnje je načrtovano na obrobju vodovarstvenih območij, kjer je gradnja energetskih zgradb prepovedana. Temelji turbin in dodatna infrastruktura lahko trajno spremenijo hidrologijo kraškega terena ter onesnažijo vodne vire. Gradnja vetrnih elektrarn bi zahtevala tudi obsežno krčenje gozdov in izravnavo terena, kar bi uničilo habitatne tipe, razvrednotilo gozd in prekinilo migracijske poti divjih živali,« poudarjajo v CI.

Opozarjajo tudi na fizične nevarnosti, kot so prevrnitve turbin ali požari na generatorjih v primeru močnih neurij, pri čemer bi bilo ustrezno delovanje reševalnih ekip v primeru hudih nesreč zaradi odročnosti kraja zelo oteženo, dodajajo.

Predstavniki CI so svoje delovanje in prizadevanja že predstavili občanom Dobrne in Vitanja. »Naš cilj je preprečiti načrte o postavitvi vetrnih elektrarn na Paškem Kozjaku,« je dejal predstavnik CI Mitja Slatinjek in opozoril, da bi bile vetrnice na gozdnem pobočju Paškega Kozjaka nameščene preblizu naselij, saj bi bili prvi prebivalci od vetrnic oddaljeni od 300 do 400 metrov. Po prepričanju iniciative bi morala biti prva bivališča od vetrnih elektrarn oddaljena več kilometrov (po mnenju NIJZ vsaj dva kilometra). Kot še pravijo v CI, so vetrne elektrarne prostorsko najbolj potraten vir. Vetrnice na Paškem Kozjaku bi po navedbah iniciative letno proizvedle manj kot 0,2 odstotka celotne energije, pridelane v Sloveniji, kar pomeni ogromno zapravljenega denarja ter zelo veliko škodo v prostoru, poudarjajo.

CI Paški Kozjak

V Dravskih elektrarnah Maribor navajajo, da sta trajnostni razvoj in odgovorno ravnanje z okoljem njihovi zavezi, ter da delujejo v skladu s trajnostnimi načeli in se zavzemajo za odgovorno ravnanje z okoljem v vseh svojih projektih. Dodajajo, da podatki o vplivih projekta na življenje ljudi in okolje temeljijo na strokovno preverjenih dejstvih ter znanstveno raziskovalnih študijah.