Andraž Purg

Premier Robert Golob je pred tem obiskal tudi Dom starejših občanov Šmarje pri Jelšah, Vrtec Anice Černejeve v Celju, rokometni klub Celje Pivovarna Laško, ogledal si je tudi gradbišče novega mostu na Polulah.

Slovenija

Bodo tatove na pokopališčih enkrat za vselej razkrile kamere?

Glede obiska doma starejših je Golob pojasnil, da je bil zadovoljen z videnim in slišanim glede dolgotrajne oskrbe.

»Zaposleni so bili ponosni, da so se dobro organizirali, da so izpeljali delo, ki je bilo obsežno brez zapletov. Malo so se obregnili ob počasnost delovanja nekaterih državnih služb, vendar so ponudili, da bi lahko tudi oni, ki so dobro usposobljeni in poznajo ljudi ter teren, prevzeli nekatere naloge. Tudi stanovalci so bili zadovoljni zaradi nižjih položnic in skrbi zanje,« je dejal.

O suhih zadrževalnikih

Golobu je bilo postavljeno vprašanje o državnem prostorskem načrtu za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline, ki med drugim predvideva umestitev suhih zadrževalnikov in izvedbo nasipov. Znano je, da je bila ta teden na Celjskem burna razprava, kjer so kmetje opozarjali, da načrt gradnje suhih zadrževalnikov ogroža obstoj kmetij in najboljše kmetijske zemlje v Spodnji Savinjski dolini.

»Gre za manjšino, ki se spremembi upira, tudi če je v njihovo korist. Na drugi strani pa imamo celo celjsko kotlino in vse prebivalce, ki dnevno trepetajo, ali bodo ob naslednjih poplavah poplavljeni. Javni interes je ključen. To ni stvar vlade, ki bi se o tem odločila. Javni interes mora vedno prevladati nad koristjo posameznika. Prevelike stvari so v igri, da bi kdorkoli izsiljeval zaradi svoje osebne zgodbe in tvegal poplavno ogroženost celotne celjske kotline. To ni samo moje stališče, verjamem, da za tem stoji tudi stroka in politika v celoti. Seveda morajo posamezniki dobiti primerno odškodnino, in verjamem, da jo bodo, vendar tu se zgodba zaključi,« je dejal Golob.

Za dela ob menjavi polulskega mostu pa je dejal, da je to eden tistih projektov, ki bo prinesel poplavno odporno Slovenijo: »Z zamenjavo mostu, ki ni bil porušen, ampak poškodovan in star, bomo trajno uredili poplavno ogroženost tega območja.«

Protipoplavna varnost izjemnega pomena

Župan Celja Matija Kovač je z obiskom vlade na našem območju zadovoljen. Kot pravi, so ob obisku naslovili pomembna vsebinska področja, pri katerih občine tesno sodelujejo z vlado.

»Za Celje so zagotovo najbolj relevantne teme, ki so povezane s prostorskim načrtovanjem oziroma s protipoplavno varnostjo. Danes smo se pogovarjali o projektih, ki jih država izvaja na petih vodotokih v Celju, ki bodo do poletja tudi zaključeni. Ob tem so pomembni tudi drugi projekti, s katerimi izboljšujemo stanje protipoplavne varnosti mesta. Pri tem ne gre zgolj za načrtovanje dolgoročnih ukrepov, kot so državni prostorski načrti ali suhi zadrževalniki v Spodnji Savinjski dolini, ampak za številne ostale naložbe. Občina Celje je državi po vzoru uspešno izvedenih skupnih projektov na področju protipoplavne varnosti predlagala podpis sporazuma, na podlagi katerega bi načrtovanje in umeščanje v prostor za nekatere lokalne ukrepe za prihodnost izvedli skupaj. Pripravljeni smo prevzeti tudi del odgovornosti za projektiranje,« je dejal Kovač.

Med temi projekti je omenil nadvišanje nekaterih nasipov, zamenjavo mostov in nekatere druge tehnične ukrepe, tudi prilagoditve terena.

»Nabor teh ukrepov imamo pripravljen in ga bomo v najkrajšem času posredovali državi. Drugo področje, ki je za mesto zelo relevantno, je umeščanje trase tretje razvojne osi. Občina je že pripravila izhodiščno dokumentacijo za študijo variant vzhodne obvoznice, ki smo jo ta teden predali ekipi načrtovalcev državnega prostorskega načrta. Verjamemo, da bo državni prostorski načrt za tretjo razvojno os omogočil čimprejšnjo realizacijo tega infrastrukturnega projekta, ki je zelo pomemben tako za gospodarstvo kot razvoj celotne regije,« je še dodal Kovač.

Sanacija zemljine

Na srečanju vodstva občine z vlado so med drugim govorili tudi o sanaciji zemljine na območju Celja ter o športu v mestu ter njegovem financiranju v prihodnosti. »V celjski občini smo izvedli štiri projekte s sofinanciranjem države. V prihodnosti vidimo tudi nekaj večjih projektov, kot je preselitev ledene dvorane, ki je prav tako poplavno ogrožen objekt, in gradnjo kajakaške steze na Špici. Iščemo tudi možnosti za sistemsko podporo ekipnim športom v državi,« je še omenil župan.

Hkrati so govorili tudi o pomenu vlaganj v obnovo kulturne dediščine.

Golob se je nato v celjskem Narodnem domu sestal tudi z gospodarstveniki Savinjske regije in župani.

Posamezni vladni ministri so prav tako danes obiskali določena podjetja in ustanove na Celjskem. Minister za finance Klemen Boštjančič se je med drugim sestal z vodstvom Finančne uprave Celje, notranjega ministra Branka Zlobka pa so sprejeli na celjski policijski upravi, znotraj obiska si je ogledal tudi Policijsko postajo vodnikov službenih psov.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je bila v Regionalni gospodarski zbornici Celje. Minister za javno upravo Franc Props je obiskal Mladinski center Dravinjske doline in se srečal z načelniki upravnih enot. Simon Maljevac z Ministrstva RS za solidarno prihodnost je obiskal vstopno točko za dolgotrajno oskrbo na CSD Celje.

Ostali ministri oziroma državni sekretarji so v sklopu vladnega obiska prav tako imeli sestanke tudi v celjski bolnišnici, v nekaterih izobraževalnih ustanovah, v celjskem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter domovih za starejše.