Arhiv NTRC

V času prvega vala epidemije v Sloveniji je Muzej Velenje tako kot številni drugi muzeji v Sloveniji in po svetu začel zbirati pričevanja o novih razmerah, v katerih smo se znašli zaradi pojava novega koronavirusa. V Koronanabiralnik, kot so poimenovali akcijo, so doslej prejeli največ fotografij, ki pripovedujejo o spremenjenem vsakdanjiku, o drugačnem zaznamovanju praznikov, o utripu mesta v času karantene.

Od pomladi so nekateri elementi tako imenovane »nove realnosti« že postali naši stalni spremljevalci. Med njimi so tudi zaščitne obrazne maske. Muzej Velenje vse posameznike vabi, naj z njimi delijo izkušnje, povezane z maskami: kako se počutijo, ko jih uporabljajo, kako vplivajo na ljudi in odnose med njimi, ali so masko izdelali sami, jo prejeli v dar ali so jo kupili, ali jih na zaščitno obrazno masko veže zanimiv spomin. Če bodo v Muzeju Velenje zbrali dovolj gradiva, bodo o maskah pripravili tudi posebno razstavo. Sicer pa vse ljubitelje kulture in muzejske obiskovalce vabijo, naj postanejo pričevalci današnjega časa. Gradiva zbirajo po elektronski in navadni pošti.

Letošnje leto je zagotovo posebno in o njem se bodo učili naši zanamci. Kot pravi direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, si ga bomo za vselej zapomnili, saj je epidemija koronavirusa zaznamovala vsa področja našega življenja in dela. »Ena od nalog muzejev je tudi, da beležimo takšen poseben čas,« pravi o razlogih, zakaj so se odločili za akcijo Koronanabiralnik. »Pri tem projektu gre predvsem za dve stvari – želimo zbrati pričevanja ljudi o tako imenovanem koronačasu in hkrati ostati v stiku z ljudmi, ki jih zanimajo kulturna dediščina, sedanjost in preteklost. Nagovarjamo jih, naj z nami delijo ne le fotografije, ki dokumentirajo današnje življenje, ampak tudi izdelke, pripovedi in zapise občutij, ki jih doživljajo v tem času,« pravi Ževartova, ki je prepričana, da bo material, ki ga bodo v Muzeju Velenje zbrali z ljudmi, še zelo dragocen. »Zagotovo se bo leto 2020 zapisalo v zgodovino in takrat bo seveda zelo dobrodošlo vse, kar bomo imeli povedati, pokazati o tem času.«

Galerije na prostem vedno bolj pomembne

Sicer pa so zaposleni v Muzeju Velenje v tem času, ko obisk osrednjih razstavnih prostorov ni mogoč, zelo dejavni na družabnih omrežjih, kjer med drugim predstavljajo tudi objekte kulturne dediščine, ki jih lahko obiščemo in si jih ogledamo tudi, ko so kulturne ustanove za obiskovalce zaprte. S pomočjo svetovnega spleta skušajo ohranjati stik z obiskovalci. Kot pravi direktorica, je pomembno, da imajo ljudje tudi v teh dneh možnost dostopati do različnih kulturnih vsebin, ki jih zanimajo in bogatijo. »Morda se odvzem kulturnih vsebin, če lahko temu tako rečemo, v krajšem časovnem obdobju še ne bo poznal, a na dolgi rok se zagotovo bo.

Morda je ena od dobrih plati razmer, v katerih smo se znašli, da smo se vsi skupaj začeli bolj zavedati pomena neposrednega stika s kulturo, kulturno dediščino, z umetnostjo. Ko je dostop omejen, postaja jasno, kako pomembno kultura oblikuje posameznika in skupnost kot celoto.« Prav zaradi tega se v Muzeju Velenje trudijo in prilagajajo vsakokratnim spremembam, da ljudem omogočajo stik z vsebinami, s katerimi se ukvarjajo, čeprav na daljavo.

V tem času se je izkazalo tudi, kako dobrodošla so razstavišča na prostem, ki so jih začeli postavljati že pred leti, poudarja Ževartova. Še vedno si je tako mogoče ogledati dve razstavi, posvečeni letošnji 750. obletnici prve posredne pisne omembe Velenjskega gradu. Ena je postavljena ob poti, ki od Vile Bianca vodi do Velenjskega gradu, kjer je tudi sedež muzeja, drugo so muzealci postavili v izložbena okna Podjetniškega centra Standard v Velenju. Kot je povedala Ževartova, bodo v tem letu v počastitev jubileja tega kulturnega spomenika pripravili še tretjo razstavo, ki si jo bo mogoče ogledati na pešpoti od podhoda Pošta do Kardeljevega trga.

Skok čez kožo malo drugače

Minuli petek je Muzej Velenje poskrbel za še eno svežo postavitev in razstavo na prostem, in sicer o šestih desetletjih velenjskega Skoka čez kožo. »Novi koronavirus je letos onemogočil marsikatero tradicionalno prireditev, med drugim tudi Skok čez kožo, ki je pomemben deltradicije praznovanja dneva rudarjev. Letos bi bil že šestdeseti po vrsti. Izvedba žal ni bila mogoča, a smo zato jubilej obeležili nekoliko drugače,« pravi direktorica Mojca Ževart, ki je razstavo s kustosinjo Muzeja Velenje Matejo Medved tudi pripravila. Na ogled je v podhodu Pošta.

Sicer pa Muzej Velenje vse Velenjčane ob razstavi o Skoku čez kožo vabi, da svoje doživetje tega skoka in spomine na praznovanja dneva rudarjev delijo tudi z njimi.

Foto: Tanja Verboten

Preberite več v Novem tedniku