Arhiv NTRC

»Ko sem začela pripravljati razstavo, sem mislila, da ne bom veliko poudarka namenila železarni, o kateri je bilo že ogromno napisanega in razstavljenega. A med raziskovanjem gradiva sem videla, da je to nemogoče,« pripoveduje arhivska svetovalka v Zgodovinskem arhivu Celje in avtorica razstave Sonja Jazbec. Razstava, ki je nastala tudi ob sodelovanju Občine Štore, prikazuje, da je železarna neizmerno vplivala na razvoj kraja, vseh tamkajšnjih dejavnosti in na način življenja prebivalcev. Omenjena tovarna je licenco za obratovanje dobila leta 1850, kar je spodbudilo iskanje delovne sile in priseljevanje delavcev. O takratnem obdobju priča načrt za gradnjo delavskih stanovanj iz leta 1892. Še nekoliko starejša sta načrt starega mlina iz leta 1856 in načrt za gradnjo hiše brez ustreznega gradbenega dovoljenja iz leta 1859, zaradi katere si je lastnik prislužil kazen.

Po besedah Jazbečeve o Štorah obstaja ogromno starih razglednic. Ena od prikazanih na razstavi pripoveduje o rudarski preteklosti kraja. Na drugih so med drugim že upodobljene šola, železniška postaja in železarna. Jazbečeva je izpostavila, da na razglednicah vse do leta 1904 ni bilo prostora za besedilo, ampak le za podatke naslovnika. Kasneje so ljudje nanje že lahko zapisali sporočilo. »Razglednice so zelo pomembne za razumevanje lokalne zgodovine. Ljudje z njih razberemo, kako se je spreminjal kraj, kako so rasle ali izginjale stavbe in podobno.«

Obnova opustošene tovarne

Po osvoboditvi leta 1954 je bila železarna izropana. Novo vodstvo je vse moči usmerilo v obnovo tovarne. Medtem ko je bilo leta 1954 v njej približno 270 zaposlenih, se je njihovo število že leto kasneje povečalo na več kot 700. To je narekovalo ureditev umivalnic, tušev, garderob, prostorov za počitek, ki jih prej sploh ni bilo, in obnovo sanitarij, ki so bile ponekod v žalostnem stanju. Medtem ko so bili utrinki železarne skozi zgodovino, njena zunanjost in plavži že velikokrat predstavljeni v različnem gradivu, je avtorica tokratne razstave v zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje med drugim izbrskala fotografije novih sanitarnih prostorov in jedilnice.

Zanimivo je, da je v sklopu železarne v petdesetih letih delovala tudi mrtvašnica. Slednjo so potrebovali za zaposlene, ki so se ponesrečili pri delu. Neprimerno stavbo, ob kateri je bilo skladišče za bencin, so nato podrli in na stroške železarne povečali mrtvašnico na Teharjah.

Razstava, ki je trenutno objavljena le virtualno, v Štorah pa bo gostovala v dneh ob občinskem prazniku, omenja dolgoletno željo domačinov in železarne, in sicer gradnjo ceste Štore–Svetina–Celjska koča. Dovoljenje za gradnjo desetkilometrske povezave je bilo izdano leta 1954. Gradili so jo prostovoljci, predvsem delavci štorske železarne. Cesto so čez travnike in njive umeščali tako, da so najprej pripravili kamnito podlago, na katero so posipali manjše kamenje in pesek, to pa so utrdili s težkimi valji. Namenu so jo predali leta 1959. Takrat je bilo po besedah Jazbečeve veselje nepopisno, krajani so razdaljo premagovali peš, s kolesom in z avtobusom. Delavci železarne so imeli v Počitniškem domu na Svetini, ki je prav tako zrasel ob pomoči te tovarne, celo poseben popust za tamkajšnje gostinske storitve.

Foto: Zgodovinski arhiv Celje in SHERPA

»Če bi lahko, bi ljudem rada predstavila vso zanimivo dokumentacijo, povezano s preteklostjo njihovega kraja. A vedno je tako, da je treba za razstavo narediti izbor, kar je precej nehvaležno delo,« pravi sodelavka Zgodovinskega arhiva Celje.

Preberite več v Novem tedniku