Andraž Purg

Novela zakona o zaščiti živali, ki so jo pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim predvideva obvezno čipiranje in označevanje mačk ter uvaja nov model financiranja zavetišč. V medijih zagotovo ne bi tako zelo odmevalo, če ne bi Klavdij Strmčnik, župan Občine Luče, v uradnem dopisu državnemu zboru predlagal, da bi vse neoznačene mačke usmrtili, če zanje ne bi uspeli najti skrbnika. Zaradi njegove izjave niso zgroženi le v zavetiščih za živali in v društvih za njihovo zaščito, ampak je ogorčena tudi širša javnost. Župan Strmčnik priznava, da je bil namenoma provokativen. »S to izjavo sem želel pozvati k temeljiti in odkriti razpravi o zelo pereči temi, ki se je žal vsi izogibajo. Nisem noben bavbav. V naši občini nismo usmrtili nobene mačke,« poudarja.

Župan Občine Luče Klavdij Strmčnik pravi, da tako burnega odziva javnosti ni pričakoval. »Najbolj me je presenetila nestrpnost ljubiteljev živali. Njim tega ne bi pripisal. Deležen sem bil tudi groženj.« A dodaja, da za svojimi besedami še vedno stoji: »Moj sicer provokativen predlog je bil dobronameren, saj sem želel spodbuditi širšo razpravo. O tem se moramo pogovarjati. A po odzivih sodeč, je ne bo. Pristojni na državni ravni se zavedajo, da je to zelo občutljiva tema. Najbolj jim ustreza, da se nič ne spremeni. Noben politik, poslanec ali župan se ne bo izpostavil, ker se zaveda, da bo deležen napadov in medijskega linča. Tisti, ki delujejo na področju zaščite živali, ne vidijo širše slike. Gre za večplasten družbeni problem. To ni bil moj prvi predlog za spremembo zakonodaje. Kar nekaj sem jih že napisal za novele zakonov, ki urejajo druga področja. A se pristojni na moje predloge niso nikoli odzvali. Zganejo se šele potem, ko o tem poročajo mediji.«

Neodgovorni lastniki živali

Kot še pravi župan Luč, je nedopustno, da priprava novele zakona o zaščiti živali ni bila deležna temeljite javne razprave. »V zakonu je kar nekaj protislovij. Med drugim ukinja baterijsko rejo za kokoši, ker je nehumana, a po drugi strani podaljšuje bivanje v kletkah za živali v zavetiščih. Kje je tu logika? Ker so pripravljavci zakona predvideli podaljšanje bivanja mačk v zavetiščih in obvezno čipiranje, sem sam predlagal, da bi tiste mačke, ki jih nihče ne bo pripravljen prevzeti v skrbništvo, usmrtili oziroma evtanazirali. Zavedam se, da tak predlog zveni brezčutno. Toda mar niso brezčutni lastniki živali, ki jih, potem ko se jih naveličajo, odvržejo?« se sprašuje in dodaja, da je bistvo problema v ljudeh, ki neodgovorno ravnajo z živalmi.

»V družini si priskrbijo muco. Ko skoti mladičke, so zbegani, kam naj z njimi. V zavetišče jih ne dajo, ker bi jih to udarilo po žepu. Zato jih raje spustijo v naravo. S tem je njihov problem rešen, a njihova mačka postane problem za vso družbo, saj njena oskrba bremeni davkoplačevalce. Zakaj nihče na to ne opozori jasno in glasno?«

Andraž Purg

Postaviti mejo

Zaradi neodgovornih lastnikov živali ter premalo domišljene zakonodaje bodo, kot še pravi Strmčnik, imele višje stroške tako občine kot država, saj se število prostoživečih mačk povečuje. »Slovenija sicer ni revna, da si oskrbe živali ne bi mogla privoščiti, a nekje je pač treba postavit mejo. Osem tisoč mačk in dva tisoč psov je v Sloveniji letno v zavetiščih, kjer niso zainteresirani živalim iskati skrbnika, ker dobijo denar od države,« je prepričan.

»Potrebujemo družbeni dogovor«

In kako se s prostoživečimi mačkami in psi soočajo v občini Luče? »Nisem noben bavbav! V Lučah nismo dali usmrtiti nobene mačke ali psa. Lani smo po veterinarskem pregledu dali sedem mačk sterilizirati oziroma kastrirati. Za vse smo našli oskrbnike, zato nobena ni šla v zavetišče. Če opazimo tavajočega psa, hitro ugotovimo, kdo je njegov lastnik, ker so psi čipirani. Imamo srečo, ker smo majhna občina in se vsi prebivalci poznamo,« pojasni in prizna, da mu sicer ni žal, da se je s to izjavo izpostavil in doživel plaz kritik, a ga skrbi, ker se niso odzvali tisti, ki bi se najprej morali. »V mislih imam pristojne državne ustanove, ki bi morale spodbujati javno razpravo o tako pereči problematiki. V naši družbi bi morali doseči družbeni dogovor, do kod smo še pripravljeni financirati zaščito živali. Če bomo tako nadaljevali, bo bivanje mačk v zavetiščih daljše od bivanja starejših v domovih za ostarele,« še doda župan Klavdij Strmčnik.