Nik Jarh

»Ko govorimo o prehodu premogovne šaleške regije v zeleno regijo, ne govorimo le o prestrukturiranju gospodarstva, ampak moramo spremeniti tudi miselnost vseh, ki živimo na tem območju,« poudarja župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, zato je bilo tudi obdobje od lanskega do letošnjega občinskega praznika zahtevno tako za vodstvo občine kot tudi za njene prebivalce.

Zavedajo se, da je treba zagotoviti nove priložnosti za gospodarski razvoj ter ohraniti socialno stabilno skupnost tudi po načrtovanem zaprtju Premogovnika Velenje. »Ne bo lahko, a verjamem, da nam bo uspelo. Najbolj si želim, da bi bila do konca tega leta sprejeta težko pričakovana Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.«

September je za Mestno občino Velenje prireditveno najbolj živahen mesec, saj je 20. september njen praznik. Letošnji pester prireditveni utrip je v znamenju glasbe in tradicije, saj mineva 150 let od začetkov premogovništva v Šaleški dolini. In s čim so trenutno najbolj zaposleni v velenjski lokalni skupnosti?

V nekaterih občinah še vedno odpravljajo posledice predlanskih poplav na javni komunalni in cestni infrastrukturi, sanirajo plazove. Tudi v vaši?

Marsikaj smo sicer že postorili, najbolj zahtevna je bila obnova poškodovanega vodooskrbnega sistema v zajetju Ljubija. Tako smo ponovno zagotovili varno oskrbo s pitno vodo za 40 tisoč gospodinjstev. Ob predlanskih poplavah se je v naši občini sprožilo tudi veliko plazov, 20 smo jih že sanirali, moramo jih še približno 30. Stroške škode v celoti ocenjujemo na približno 16 milijonov evrov.

Nik Jarh

Šaleška dolina je pred zahtevnimi izzivi prestrukturiranja. H gospodarskemu preboju naj bi pripomogla strateška projekta, kot sta Center prihodnosti v Stari elektrarni in Tehnološki park Velenje – TecHub. Kako in kdaj?

Oba projekta sta usmerjena v podporo zagonskih podjetij. Z njima želimo nadgraditi Saša inkubator, ki je v zadnjih desetih letih dosegel izjemne rezultate, in spodbuditi nov naložbeni ter raziskovalni zagon v naši lokalni skupnosti. Gradnja industrijsko-tehnološkega inkubatorja TecHub se bo začela v teh dneh, končala naj bi se do konca naslednjega leta. Šaleška dolina bo med drugim bogatejša tudi za laboratorij za raziskave biorafinacije biomase. V poslovni coni v Pesju bo občina uredila komunalno infrastrukturo in tako zagotovila dodaten prostor za mala in srednje velika podjetja. Menim, da postavljamo dobre temelje za razvoj gospodarstva, ki bo v našem okolju zagotavljalo nova delovna mesta. Ker želimo, da je Velenje mesto prihodnosti, pripravljamo novo strategijo razvoja do leta 2040. Vključujemo širok krog udeležencev in načrtujemo posvet, saj želimo, da bi bil končni strateški dokument odraz skupnih prizadevanj.

Na več koncih lokalne skupnosti brnijo delovni stroji. Kakšne novosti se obetajo?

Prenavljamo Cankarjevo cesto v središču mesta, prizadevamo si, da bi bila dela končana naslednje poletje. Naslednje leto bomo začeli prenavljati Kardeljevo ploščad in Stantetovo ulico. Obnove je bil deležen mestni stadion, na katerem smo uredili tribuno in fitnes. V večgeneracijskem parku na Gorici bomo naslednje leto uredili še košarkarsko igrišče in progo za kolesarje (pumptrack). Nadaljevali bomo obnovo vodovoda Loke–Jurk. komunalno urejamo območje Rakove goše, ozelenili bomo trg v Starem Velenju, uredili pločnik v krajevni skupnosti Šentilj, obnovili rondelo na Velenjskem gradu ter križišče in komunalno infrastrukturo na Cesti talcev. Pripravljamo se tudi na gradnjo vrtca v Škalah in telovadnice Osnovne šole Gustava Šiliha. Na bazenu bomo zagotovili dvigalo, ki bo omogočalo dostop gibalno oviranim obiskovalcem. Upamo, da bomo naslednje leto lahko začeli graditi center za zaščito in reševanje.

Kako daleč so prizadevanja za gradnjo satelitskega urgentnega centra?

Za gradnjo satelitskega urgentnega centra pripravljamo dokumentacijo. In ko že govoriva o zdravstvu, je prav, da omenim še načrtovano energetsko obnovo trakta A v Zdravstvenem domu Velenje.

Nik Jarh

Kurilna sezona je pred vrati. Bodo Velenjčani za ogrevanje morali to zimo seči globlje v žep?

Verjamem, da ne. Prav je, da ob tem spomnim, da fiksnega dela cene toplotne energije v Velenju nismo spreminjali že od leta 2018. Cena ogrevanja bi glede na inflacijo morala biti višja. Kljub temu razmere še obvladujemo. Vseeno bi rad poudaril, da je poraba toplote v Velenju nadpovprečna, zato smo sprejeli številne ukrepe, ki jih občani lahko izkoriščajo pri zmanjševanju toplotne energije v svojih domovih. V sklopu zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja čakamo na tehnične rešitve glede novih obnovljivih virov energije. Te bo ovrednotila strokovna komisija, nato jih bomo predstavili javnosti. Velik poudarek namenjamo tudi energetski prenovi šol in vrtcev. 

Kakšne so potrebe po stanovanjih – tako tržnih kot tudi najemnih? Jih je dovolj na voljo?

Že leta 2022 smo začeli spreminjati prostorske akte za potrebe stanovanjske gradnje. Zato danes v naši občini že lahko gradijo več kot 50 blokovskih stanovanj. V naslednjih letih bomo obseg stanovanjskih gradenj še bistveno povečali, saj načrtujemo gradnjo 600 stanovanj. Medtem se s Stanovanjskim skladom RS dogovarjamo za gradnjo več kot 200 neprofitnih stanovanjskih enot. V naši občini imamo za neprofitna najemna stanovanja trenutno več kot 200 prosilcev. Tudi potreb za individualno stanovanjsko gradnjo nismo prezrli. Te dni smo pozvali vlagatelje k sodelovanju pri razvoju nove 6,5 hektarja velike stanovanjske soseske Zlati grič z več kot 130 stanovanjskimi enotami na eni izmed najlepših lokacij v Velenju.

Kako radi prihajajo v Velenje turisti?

Posebej velja izpostaviti Velenjsko plažo, ki se je z letošnjo nadgradnjo pokazala kot izjemna turistična pridobitev. Letos smo zabeležili 33 odstotkov več prihodov turistov kot lani, za 35,5 odstotka se je povečalo število nočitev. To je dokaz, da moramo še naprej vlagati v turizem in obenem zaščititi zemljišča, ki so v lasti Premogovnika Velenje. Pomembno je, da bodo ostala v rokah lokalne skupnosti.

Nik Jarh

Kdaj se bo začela gradnja študentskega in dijaškega doma?

Na to vprašanje še ne morem odgovoriti. Pred letom smo z Univerzo v Mariboru podpisali pismo o nameri, opravili smo kar nekaj sestankov s predstavniki nekaterih ministrstev, vendar poslovnega modela za novogradnjo študentskega in dijaškega doma še nismo dorekli. Upam, da ga bomo čim prej. Menim, da si šaleška regija zasluži dijaški oziroma študentski dom, saj vlagamo v nove izobraževalne programe, ki jih bo potrebovalo gospodarstvo v Šaleški dolini. V dijaškem domu v Efenkovi ulici je na voljo 90 postelj, kar ne zadostuje.

Menda v Velenju razmišljate tudi o gradnji mednarodnega vrtca in šole. Zakaj?

Pobudo so podali mladi v anketi, v kateri smo jih spraševali, kaj bi na področju izobraževanja še lahko naredili. Prijetno me je presenetilo, da so izrazili željo po mednarodnem vrtcu in šoli. Zato smo k razpravi o smiselnosti te naložbe pozvali različne strokovnjake, predvsem s področja izobraževanja in gospodarstva. Dejstvo je, da delodajalci danes zaposlujejo strokovnjake tudi iz drugih držav. In pričakovati je, da jih bodo še pogosteje. Dokončne odločitve o tej naložbi še nismo sprejeli.

Na Velenjskem gradu načrtujete kar nekaj naložb – po menjavi strehe bo sledila še obnova grajske rondele.

Za prekritje strehe na vhodnem stolpu Velenjskega gradu bo potrebnih približno 11.200 skodel, saj gre za dvojno prekrivanje. Spomladi prihodnje leto bomo prekrili še streho nad grajsko kapelo, s čimer bomo zaključili obnovo vseh s skodlami kritih streh obzidja Velenjskega gradu. Projekt obnove grajske rondele in renesančnega stolpa vključuje temeljito prenovo statično ogrožene zgradbe. Tako bomo zagotovili nove možnosti za razstave, raziskovanja in doživljanje grajske zgodovine. S temi ukrepi krepimo skrb za kulturno dediščino, saj želimo, da Velenjski grad ostane pristen simbol našega mesta.

Naslednje leto bodo državnozborske in lokalne volitve. Se boste potegovali za nov županski mandat? Vas mika poslanska funkcija?

Ne, državna politika me za zdaj ne mika. Res je, da sem v preteklosti dobil nekaj ponudb, a jih nisem sprejel. Sicer ne izključujem možnosti delovanja na državni ravni, če bom prepoznal, da bi lahko tako v večji meri pripomogel k dobrobiti naše lokalne skupnosti. V tem trenutku uživam v svojem delu kot župan, v izzivih, ki sem si jih zadal. Verjamem, da skupaj s sodelavci puščamo dobre sledi. Zavedam se, da izkoriščamo vse možnosti in priložnosti, ki so nam dane. Vsakomur lahko pogledam v oči in zatrdim, da razvijamo mesto najbolje, kot ga v danih okoliščinah lahko.

Nik Jarh

Kaj se vam zdi najbolj pomembno za spoštljivo, ustvarjalno in prijetno sobivanje v lokalni skupnosti?

V Velenju smo v preteklosti že dokazali, da znamo strpno in spoštljivo sobivati tudi s soobčani drugih narodnosti, drugačnih nazorov, kulture in običajev, ki so se priseljevali v našo občino. Te razlike niso povzročale razdora med ljudmi, saj v našem okolju prevladuje duh spoštovanja, tovarištva in solidarnosti. To je naša vrednota, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Za spoštljivo sobivanje smo odgovorni vsi. Enotnost je najmočnejše orožje skupnosti. Tudi v prihodnje bomo morali sodelovati pri iskanju najboljših rešitev glede razvoja. Najbolj si želim, da bi bila Zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje sprejeta do konca tega leta, saj bomo s tem dobili zagotovila države, da ne bo prezrla potreb naših ljudi.