Vzdrževanje stavb: Kdaj mora lastnik izvajalcu dovoliti vstop v svoj dom?
Ste vedeli, da lahko vzdrževalna dela v večstanovanjski stavbi zahtevajo dostop skozi vaše stanovanje? Kdaj mora lastnik izvajalcu zagotoviti vstop v svoj dom?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V večstanovanjski stavbi je včasih do skupnih napeljav mogoče priti le skozi posamezno stanovanje. Takrat se pojavi vprašanje, ali mora lastnik izvajalcu dovoliti vstop v svoj dom.
Stanovanje je ustavno varovan prostor, vendar zakon določa tudi primere, ko mora etažni lastnik omogočiti dostop za izvedbo nujnih popravil. Kaj se zgodi, če dostop zavrne? Kdaj lahko o vstopu odloči sodišče in kakšne so lahko posledice? Pravila je dobro poznati, še preden spor med etažnimi lastniki preraste v večjo težavo.
Inšpektorji stanovanjske inšpekcije, ki delujejo v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, nadzorujejo uresničevanje javnega interesa na stanovanjskem področju. Nadzor izvajajo na podlagi Stanovanjskega zakona in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi.
Ko je do skupnih delov mogoče priti le skozi stanovanje
Javni interes na stanovanjskem področju vključuje predvsem zagotavljanje ustreznega stanja večstanovanjskih stavb, ki omogoča njihovo varno in nemoteno uporabo, ter vzpostavljanje pogojev za njihovo učinkovito upravljanje. Če inšpektor v postopku ugotovi nepravilnosti, ki so posledica opuščenega vzdrževanja večstanovanjske stavbe v etažni lastnini, lahko z odločbo odredi izvedbo nujnih vzdrževalnih del. Ta se lahko nanašajo na posamezne dele stavbe ali na njene skupne dele.
»Če etažni lastnik vstopa ne dovoli, o tem na zahtevo upravnika oziroma preostalih etažnih lastnikov odloči sodišče v nepravdnem postopku,« poudarjajo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor.
Pri izvajanju vzdrževalnih del se etažni lastniki in upravniki včasih srečujejo tudi s primeri, ko je dostop do skupnih delov stavbe mogoč le skozi posamezno stanovanje. Tak primer so lahko skupne kanalizacijske ali druge napeljave, ki potekajo skozi posamezne stanovanjske enote. »Če izvajalcu dostop do takšnega dela stavbe ni omogočen, vzdrževalnih del ni mogoče izvesti v celoti oziroma na način, ki bi zagotovil ponovno normalno delovanje skupnega dela stavbe,« poudarjajo na inšpektoratu za okolje in prostor. Dodajajo, da je zaradi tega lahko moteno ali celo onemogočeno tudi osnovno delovanje skupnega dela stavbe.
Brez odločbe v tuje stanovanje?
Čeprav Ustava Republike Slovenije zagotavlja nedotakljivost stanovanja, kar naj bi pomenilo, da brez odločbe sodišča nihče proti volji stanovalca ne sme vstopiti v tuje stanovanje ali druge tuje prostore niti jih ne sme preiskovati, mora etažni lastnik v primernem času zagotoviti popravila v svojem posameznem delu, kadar je to potrebno za preprečitev škode na drugih delih stavbe. »Prav tako mora omogočiti vstop v svoj posamezni del, če je to potrebno za izvedbo popravil ali izboljšav na skupnih delih stavbe, ki jih drugače ni mogoče izvesti oziroma bi jih bilo mogoče izvesti le z nesorazmernimi stroški,« poudarjajo na inšpektoratu.
Če etažni lastnik vstopa ne dovoli, o tem na zahtevo upravnika oziroma preostalih etažnih lastnikov odloči sodišče v nepravdnem postopku. »Takšna situacija lahko predstavlja oviro za učinkovito in pravočasno inšpekcijsko ukrepanje, hkrati lahko zaradi potrebe po izvedbi dodatnih postopkov povzroči tudi dodatne stroške,« opozarjajo na inšpektoratu.
Kazen do deset tisoč evrov
Če odločba stanovanjske inšpekcije ni izvršena, inšpekcija skladno z določbami Stanovanjskega zakona zavezancu najprej zagrozi z denarno kaznijo, nato jo lahko tudi poda. Njena višina je določena za vsakega inšpekcijskega zavezanca posebej.
»Če odločba stanovanjske inšpekcije ni izvršena, inšpekcija v skladu z določbami Stanovanjskega zakona zavezancu najprej zagrozi z denarno kaznijo, nato jo lahko tudi poda.«
Prva denarna kazen znaša od dvesto do petsto evrov. Če zavezanec odločbe kljub temu ne upošteva, so mu lahko izrečene nadaljnje denarne kazni, dokler njihov skupni znesek ne doseže dvajsetkratnika najvišjega zneska prve denarne kazni. To pomeni, da lahko skupni znesek denarnih kazni za posameznega inšpekcijskega zavezanca doseže največ deset tisoč evrov.
Pomembno je pravočasno vzdrževanje
Da do težav zaradi opuščenega vzdrževanja sploh ne bi prišlo, so pomembni redno spremljanje stanja stavbe ter pravočasno načrtovanje in izvajanje vzdrževalnih del. Etažni lastniki lahko tako potrebo po ukrepanju stanovanjske inšpekcije zmanjšajo in morebitne pomanjkljivosti odpravijo, še preden bi vplivale na normalno rabo stavbe ali povzročile škodo na posameznih oziroma skupnih delih.
V večstanovanjskih stavbah je zato smiselno redno pregledovati skupne dele stavbe. Ugotovitve pregledov so lahko podlaga za pripravo ustreznega načrta vzdrževanja in pravočasno izvedbo potrebnih del. S tem etažni lastniki prispevajo k temu, da je stavba v dobrem stanju in omogoča normalno rabo.
K uspešni izvedbi vzdrževalnih del sodi tudi omogočanje dostopa izvajalcem do mesta, na katerem so skupni deli stavbe – tudi kadar so skupne napeljave na primer dostopne le skozi posamezno stanovanje.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
