O skrivnostih suhozidne gradnje na pobočju Donačke gore
Na južnem pobočju Donačke gore, v bližini cerkve sv. Donata, je ohranjenih več suhih zidov. Eden najbolj ohranjenih je zdaj očiščen in delno obnovljen.
Obnovitvena dela je naročil Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) in jih spremljal. K temu je vključil tudi druge organizacije, in sicer celjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Gregor Kalan iz celjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave je povedal, da so suhi zidovi na Donački gori različno ohranjeni. »Ponekod je še vedno razvidno, da je šlo za namen suhih zidov. Marsikje so v razsutem stanju, vidni so le še ruševine in kamni, tudi značilnosti terena dajo slutiti, da je tam res bil suhozid.«
Ta tehnika gradnje, pri kateri so kamni le zloženi drug na drugega, vezivo pa ni uporabljeno, je tipična predvsem za primorsko pokrajino. Tam so tovrstni zidovi zelo izraziti in dvignjeni nad terenom.
Tudi na Celjskem poznamo takšen tip gradnje, ki je bil uporabljen predvsem za to, da so ljudje brežine ubranili pred erozijo. Tako so včasih zgradili tudi kakšno manj pomembno stavbo. Vendar pri nas ni več mnogo takšnih struktur, je pojasnil Kalan.
Kdo so bili graditelji?
Odgovorov, iz katerega obdobja so suhi zidovi in kdo naj bi jih postavil, sodelavci ZVRSZN nimajo. »Mislim, da tudi kolegi in ZVKDS še nimajo podatkov o tem. Med deli smo bili pozorni na to, če bomo naleteli na delček lončene posode ali na orodje iz preteklosti, kar bi nam pomagalo pri datiranju zidu. A žal nismo našli ničesar takšnega. Je pa res, da celotnega zidu nismo na novo preložili, temveč smo se posvetili le najbolj dotrajanim delom.« Kalan je dodal, da je širše območje Donačke gore tudi arheološko najdišče. Zato so ob podobnih delih vedno pozorni na morebitneostanke preteklosti.
Skrb za navadnega kosmatinca ...
Suhi zid je na območju nekdanje opuščene kmetije. Površine, ki so zdaj v državni lasti, so se začele zaraščati. Njihov upravljavec, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je, da bi odpravil zaraslost, poiskal najemnika zemljišč.
Ker sodijo površine v območje Nature 2000, je ZRSVN določil nekatere pogoje glede oblik kmetovanja. Na tem zemljišču namreč raste zelo pomembna in zavarovana rastlinska vrsta navadni kosmatinec, ki ga želijo sodelavci celjske območne izpostave ZRSVN ohraniti za prihodnje rodove.
Da bi tudi omenjeni zavod prispeval k izboljšanju dostopa do teh zemljišč, je z drugimi ustanovami poskrbel za čiščenje zidu. »Zarast je zidu škodovala. Nekatera drevesa so rasla neposredno iz krone zidu,« je povedal Kalan.
Sodelovanje z vsemi vpletenimi organizacijami je po njegovih besedah pomembno, da širijo zavedanje o naravovarstveni in kulturni vrednosti tamkajšnjega območja ter da si vsi skupaj prizadevajo vse to ohranjati.
Bivališče številnih živali
Suhozid ima tudi pomembno ekološko vlogo – predstavlja zatočišče za številne živalske vrste, kot so kače, dvoživke in drugi nevretenčarji. V notranjosti zidu najdejo varen prostor za gnezdenje in umik pred vročino, saj so razmere v njem hladnejše in vlažne.
Kalan je sicer omenil, da živali za to, da si najdejo bivališča, ponavadi ne potrebujejo človeške pomoči. V okolju je namreč veliko kamnov in drugih naravnih zatočišč. Če je človek v preteklosti že postavil takšne strukture, ki so jih prostoživeče živali naselile, jih je smiselno ohranjati.
Opozoril je, naj ljudje ne plezajo in hodijo po zidu. Kamni namreč niso pričvrščeni, zato se zlahka obrnejo ali padejo. Prav tako ni priporočljivo segati v luknje, saj so lahko v njih kače in druge živali. Je pa povsem varno hoditi mimo zidu, saj se vse prostoživeče živalske vrste pred človekom skrijejo.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se