Varuh opozarja: lahko tudi na Celjskem novorojenček ostane brez pediatra?
Varuh opozarja na težave z dostopnostjo pediatrov. Preverili smo, kaj sedanja ureditev pomeni za novorojenčke in družine na širšem Celjskem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Varuh človekovih pravic opozarja, da država krši pravice otrok, če je novorojenčku ali dojenčku pediater sicer zagotovljen, vendar tako daleč od doma, da zdravstvena oskrba zanj ni razumno dostopna. Težava je tudi, ko starejši otrok po prenehanju dela svojega pediatra ostane brez novega. Preverili smo, kaj to pomeni za Celje in Savinjsko.
Po rojstvu otroka se starši poleg številnih novih obveznosti srečajo tudi z vprašanjem, kdo bo njegov izbrani pediater. Za večino je to samoumeven del zdravstvenega sistema, toda Varuh človekovih pravic opozarja, da v praksi ni vedno tako.
Na Varuha se obračajo starši, ki po rojstvu otroka ne najdejo pediatra, pripravljenega sprejeti njihovega novorojenčka. Težave so po navedbah Varuha najbolj izrazite v osrednji Sloveniji, vendar se pojavljajo tudi drugod. Varuh je zato ministrstvo za zdravje in vlado pozval k spremembi ureditve.
Kdo mora sprejeti novorojenčka?
Sedanja ureditev določa posebno pravilo za novorojenčke in dojenčke. Čeprav pediater praviloma lahko odkloni nove opredelitve, ko doseže določeno mejo obremenjenosti, mora biti novorojenčku oziroma dojenčku zagotovljen izbrani osebni zdravnik.
Po pravilih ZZZS je pri tem odločilno, kateri pediater ima najmanjše število opredeljenih oseb v območni enoti ZZZS. To pomeni, da otrok sicer ne bi smel ostati brez pediatra, vendar ta ni nujno v občini, kjer družina živi.
Prav geografski vidik je za Varuha ključen. Če mora družina z majhnim otrokom zaradi pediatra potovati v precej oddaljen kraj, je po njegovi oceni vprašljivo, ali gre še za dejansko dostopno zdravstveno varstvo.
Varuh zato predlaga, da bi bila obveznost sprejemanja novorojenčkov vezana najmanj na izpostavo ZZZS, še ustrezneje pa na občino otrokovega prebivališča.
Celje je pomembno pediatrično središče Savinjske
Za Savinjsko je vprašanje pomembno tudi zaradi vloge Celja kot regionalnega zdravstvenega središča. Splošna bolnišnica Celje je po lastnih podatkih tretja največja bolnišnica v Sloveniji, njeno gravitacijsko območje pa obsega od 180.000 do 280.000 prebivalcev. Konec leta 2025 je imela 2.185 zaposlenih, v letu 2025 pa je opravila 264.423 ambulantnih pregledov in 32.012 bolnišničnih zdravljenj.
Za zgodbo o dostopnosti pediatrične oskrbe je posebej pomemben podatek o porodih. V celjski porodnišnici so imeli leta 2025 1.314 porodov, so zapisali na spletni strani Splošne bolnišnice Celje. Porodniški oddelek ima tudi kapacitete za oskrbo novorojenčkov; po podatkih bolnišnice je na oddelku 16 postelj za bolne in 20 za zdrave novorojenčke.
Gre torej za več kot 1.300 porodov v enem letu, po katerih mora biti otrokom zagotovljena tudi nadaljnja primarna pediatrična oskrba.
Koliko pediatrov je v Celju?
Zdravstveni dom Celje ima v okviru Dispanzerja za predšolske otroke več pediatričnih ambulant. Na aktualni spletni strani zavoda so med drugim navedene pediatrinje Andrea Žnidar, Barbara Zupančič, Patricija Trunkl, Katarina Borovnik in Mateja Kladnik Rifel. ZD Celje objavlja tudi informacije o nadomeščanju pediatrov v času njihove odsotnosti.
Pri tem pa je pomembna previdnost: število pediatrov samo po sebi še ne pove, kako enostavno je za družino dobiti pediatra. Pomembni so tudi število opredeljenih otrok, obremenjenost posameznih ambulant in možnost vpisa novih pacientov.
Prav zato ZD Celje javno objavlja podatke o glavarini in vpisovanju novih pacientov. Na spletni strani zavoda je trenutno objavljen tudi seznam zdravnikov, ki so lahko osebni zdravniki v ZD Celje oziroma pri ZZZS, z navedbo, da je seznam iz junija 2026.
Glavarina pove nekaj, ne pa vsega
Glavarina je podatek o številu opredeljenih zavarovanih oseb, ki so določenega zdravnika izbrale za svojega osebnega zdravnika. ZD Celje te podatke objavlja prav zato, da so pacientom informacije o obremenjenosti ambulant bolj dostopne.
Vendar pa iz samega števila opredeljenih pacientov ni mogoče sklepati, koliko otrok je ostalo brez pediatra. Za to bi potrebovali podatke o konkretnih zavrnitvah oziroma o številu otrok, ki jim v domačem okolju ni bilo mogoče zagotoviti pediatra.
Tudi zato za Celje in Savinjsko ni mogoče odgovorno navesti številke otrok, ki naj bi bili trenutno brez pediatra, če takšnega uradnega podatka ni.
Pomembno je tudi, kaj se zgodi ob odsotnosti pediatra
Pediatrična mreža ni odvisna samo od števila zdravnikov, temveč tudi od njihove razpoložljivosti. To se vidi tudi v organizaciji ZD Celje. Ob daljši odsotnosti ene od pediatrinj njene paciente po abecednem vrstnem redu prevzamejo druge zdravnice dispanzerja. Tako so na primer ob odsotnosti Mateje Kladnik Rifel na spletni strani ZD Celje navedene zdravnice, ki jo nadomeščajo za posamezne skupine priimkov.
Takšna organizacija zagotavlja kontinuiteto obravnave, hkrati pa kaže, da je razpoložljivost pediatričnega kadra pomembna za delovanje celotne mreže.
Težava ni nujno v tem, da pediatra ni
Pri zgodbi o dostopnosti pediatrov je zato pomembna razlika med dvema vprašanjema. Prvo je, ali ima otrok formalno izbranega pediatra in drugo, ali je ta pediater družini dejansko dosegljiv?
Prav na drugo vprašanje opozarja Varuh. Če je otrok formalno opredeljen pri pediatru, ki je od njegovega doma zelo oddaljen, je lahko zakonska zahteva sicer izpolnjena, vendar družina še vedno težko dostopa do zdravstvenih storitev.
To je še posebej pomembno pri dojenčkih, ki imajo v prvih mesecih in letih življenja številne preventivne preglede. Ministrstvo za zdravje na portalu GOV.SI navaja, da imajo dojenčki in predšolski otroci pravico do več sistematskih pregledov – med drugim pri enem, treh, šestih, devetih, dvanajstih in 18 mesecih ter pri treh in petih letih. Razdalja do pediatra zato ni nepomembna.
Kaj to pomeni za Celje in Savinjsko?
Za Celje in širšo Savinjsko trenutno ni javno objavljenega uradnega podatka, ki bi dokazoval, da je tukaj položaj enako kritičen kot v osrednji Sloveniji oziroma da je določeno število novorojenčkov ostalo brez pediatra.
Lahko pa iz preverljivih podatkov vidimo, da gre za območje z veliko pediatrično in porodniško dejavnostjo. Celjska porodnišnica je leta 2025 opravila 1.314 porodov, ZD Celje ima vzpostavljeno mrežo pediatričnih ambulant in javno objavlja podatke o glavarini ter vpisovanju novih pacientov. Hkrati je Celje del širše regijske zdravstvene mreže, zato vprašanja dostopnosti ni mogoče omejiti samo na mestno občino.
Varuh: pravica ne sme ostati samo na papirju
Varuh človekovih pravic opozarja, da formalna zagotovitev zdravstvene storitve ni dovolj, če ta za otroka oziroma njegovo družino ni dejansko in razumno dosegljiva. Problem vidi tudi pri starejših otrocih, ki lahko po prenehanju dela njihovega pediatra ostanejo brez novega.
Opozorilo umešča v širši problem dostopnosti zdravstvenega varstva. Varuhinja je maja letos poudarila, da se kršitve pravice do zdravstvenega varstva posebej kažejo pri dostopu do pediatrov in drugih zdravstvenih storitev ter da na dostopnost vpliva tudi kraj bivanja.
Za družino z novorojenčkom je vprašanje zato precej preprosto: ni dovolj, da je pediater nekje v sistemu. Pomembno je, kje je in kako dosegljiv je otroku.
Za zdaj iz uradnih podatkov ne moremo reči, da je Celje ali Savinjska med območji, kjer je pediatra najtežje dobiti. Lahko pa rečemo, da je vprašanje, ki ga je odprl Varuh, relevantno tudi za naš prostor – predvsem zaradi razlike med formalno zagotovljenim pediatrom in dejansko dostopno pediatrično oskrbo.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
