Katja Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na družbenih omrežjih se je v zadnjih dneh pojavilo več razprav glede vključevanja otrok iz drugih jezikovnih okolij v Vrtcu Rogaška Slatina. Povod so bili pomisleki glede domnevnega poudarjanja tujih jezikov in kultur, predvsem albanščine, ter vprašanje vloge slovenskega jezika v vrtčevskih skupinah.

Kronika

Pri prehitevanju trčila v voznico e-skiroja, ki se je hudo poškodovala

Ravnateljica slatinskega vrtca Katja Potočnik ob tem poudarja, da je slovenščina osrednji jezik njihovega vzgojno-izobraževalnega dela.

»Naš prvi cilj pri otrocih, ki prihajajo iz drugih jezikovnih okolij, je seveda, da čim hitreje in čim bolj naravno usvojijo slovenski jezik, saj je to temelj za njihovo uspešno vključitev v vrtec, šolo in družbo,« pojasnjuje. Trenutno je v vrtec vpisanih 411 otrok, od tega jih približno deset odstotkov prihaja iz drugih jezikovnih okolij.

Novice

Kako izgleda prava »hobitova hiška«, ki nastaja v Podčetrtku?

• Kako v vrtcu otrokom iz drugih jezikovnih okolij pomagajo pri učenju slovenščine?
• Zakaj v vrtcu občasno predstavljajo tudi druge jezike in kulture, med njimi albanščino?
• Kako ravnateljica odgovarja na pomisleke staršev in očitke, ki so se pojavili na družbenih omrežjih?

V nekaterih medijih se je v minulih dneh širilo pričevanje anonimnega starša, ki se je obregnil ob domnevne prakse ene od vzgojiteljic v slatinskem vrtcu. Ta naj bi po njegovih navedbah v skupini spodbujala predstavljanje drugih kultur in jezikov, med drugim albanščine, čemur naj bi starš nasprotoval. Opozoril je tudi na vprašanje vloge slovenskega jezika v skupini.

Slovenščina je osrednji jezik

Ravnateljica poudarja, da je slovenščina jezik vsega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu, kar določajo tudi zakonodajni predpisi. V praksi to pomeni, da strokovne delavke z vsemi otroki ves dan govorijo slovensko – pri igri, dejavnostih, med obroki, pri počitku in v vseh vsakodnevnih rutinah.

»S ponosom ugotavljamo, da otroci iz drugih jezikovnih okolij do vstopa v šolo večinoma suvereno govorijo slovenski jezik, k čemer kot vrtec odločilno prispevamo,« pravi Potočnikova.

Gospodarstvo

V tem podjetju brez dela več deset zaposlenih

»Učimo se od otrok, ki se zmorejo igrati in veseliti skupaj ne glede na karkoli. Želim si, da bi se tudi odrasli zmogli spoštovati ne glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor,« pravi.

Pomagajo si tudi z didaktičnimi pripomočki

Kot poudarja, otroci iz drugih jezikovnih okolij slovenščino usvajajo predvsem s pomočjo igre, vsakodnevnih dejavnosti in odnosov z vrstniki ter odraslimi.

»Strokovne delavke z otroki, ki našega jezika še ne govorijo, govorijo slovensko, in sicer jasno, počasneje, ob tem pokažejo, poimenujejo in ponavljajo. Pri načrtovanih dejavnostih uporabljajo številna didaktična sredstva, kot so slikopisi, zvočne knjige, magnetne abecede in lutke, s katerimi učimo slovenski jezik vse otroke.«

S tem po njenih besedah otroke spodbujajo in opogumljajo, da se s sovrstniki poleg nebesedne komunikacije vedno pogosteje sporazumevajo tudi s posameznimi slovenskimi besedami in kasneje s stavki. »Lepo je videti, kako hitro otroci sprejmejo novega prijatelja, tudi če ta še ne govori njihovega jezika. Naša naloga je, da ustvarimo varno okolje, v katerem se to lahko zgodi naravno. Ko se otrok počuti sprejeto, si upa spregovoriti,« pravi.

Novice

Celje bo prihodnji teden v znamenju obrambne industrije

Druge kulture predstavijo občasno

V javnosti so se med drugim pojavili očitki o predstavljanju drugih jezikov in kultur v vrtcu. Kot poudarja ravnateljica, predstavitve drugih jezikov in kultur v vrtcu niso vsakodnevna praksa, temveč jih pripravijo enkrat ali dvakrat na leto, če se pokažeta priložnost in potreba.

Otrokom tako predstavijo na primer slikanico, pesem ali običaj iz drugega kulturnega okolja, iz katerega prihaja kateri od njihovih vrstnikov. S tem po njenih besedah gradijo varno, spodbudno in spremljajoče okolje, ki krepi zaupanje in sodelovanje ter otroku iz drugega jezikovnega okolja sporoča, da spoštujejo tudi njegov svet.

Novice

Od maserja do doktorja znanosti – Kdo vse želi na županski stol?

»Otrok ob tem postane učno motiviran, ker ob občutku sprejetosti lahko nekaj pokaže in pove, tudi če je to le beseda v njegovem jeziku. Drugi otroci postanejo radovedni, sprašujejo in se veselijo z njim. Razlika tako postane zanimivost, ne ovira. Ko otrok začuti, da ga spoštujemo takšnega, kot je, dobi pogum za vse, kar sledi: za prvo slovensko besedo, prvi stavek in prvo prijateljstvo,« pojasnjuje ravnateljica.

Meni, da hkrati vsi otroci v skupini s tem izkusijo, da smo ljudje različni, a dragoceni in vredni spoštovanja. »Otroci to razumejo, saj v njihovem svetu še ni ločevanja,« pravi.

S starši se pogovorijo o pomislekih

Ob vprašanju, ali so se v vrtcu že srečali s primeri, da bi se kateri od otrok zaradi jezikovnih razlik težje vključil v skupino, ravnateljica poudarja predvsem pomen postopnega uvajanja, občutka varnosti, predvidljivosti, rutine, pomoči in topline vzgojiteljev. Dodaja, da otroci ob prihodu v vrtec ne glede na jezikovno okolje potrebujejo čas, da se navadijo na novo okolje, odrasle in vrstnike.

Novice

Prenovljeno igrišče vabi k športu in druženju

Potočnikova ob tem poudarja tudi, da pomisleke staršev glede dejavnosti, povezanih s predstavljanjem drugih jezikov in kultur, obravnavajo z odprtim pogovorom. »S starši se o vseh odprtih vprašanjih in skrbeh odkrito pogovorimo in tako bo tudi v prihodnje,« zagotavlja.