J. K.

Občina Braslovče je septembra javno razgrnila dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), v okviru katerega zasebni vlagatelj v naselju Vrtoglav načrtuje gradnjo 13 novih stanovanjskih stavb z vso pripadajočo komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo. A nekateri krajani se s takšnim posegom v okolje ne strinjajo. Skrbi jih, da bo gradnja na zemljišču, ki je bilo pred leti vinograd in travniški sadovnjak, močno vplivala na plazovitost celotnega naselja. Prav tako opozarjajo tudi na spremembo krajine in na dodatno onesnaževanje Braslovškega jezera.

Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ob tem odgovarja, da je bila priprava OPPN skladna z zakonskimi predpisi in je prestala vsa potrebna geološka poročila, zato namigovanja o neustreznih tehničnih pogojih niso utemeljena.

Kultura

Kulturno društvo Letuš obeležilo 90-letnico delovanja

Namenska raba spremenjena že leta 2008

Območje OPPN, ki se razprostira na približno 1,55 hektarja, je severno od Braslovškega jezera ter južno od naselja Vrtoglav. Pred leti je bilo to območje vinograd in travniški sadovnjak. V okviru občinskega prostorskega načrta, ki ga je braslovška občina sprejela leta 2008, je omenjeno kmetijsko zemljišče s spremembo namenske rabe že takrat postalo stavbno. S prostorskima odlokoma je bila na tem območju prav tako že takrat določena tudi širitev naselja, ki ga zdaj načrtuje zasebni vlagatelj.

»OPN opredeljuje, da je treba za to območje pred gradnjo hiš narediti tudi OPPN. Tega vlagatelj pripravlja v okviru zakonskih zahtev in pravic ter z lastnimi finančnimi sredstvi. Ker zakon opredeljuje, da občinski svet sprejme OPPN, občina formalno nadzira in vodi sprejem tega prostorskega dokumenta,« uvodoma poudarja župan Tomaž Žohar.

Vrsta pomislekov in pripomb

Glede dopolnjenega osnutka tega OPPN, ki ga je občina javno razgrnila v začetku septembra ter tri tedne kasneje o njem organizirala tudi javno obravnavo, so krajani Vrtoglava izrazili številne pripombe.

Poudarjajo namreč, da se tako obravnavano zemljišče kot tudi sosednje parcele soočajo z nevarnostjo plazovitosti. »Prebivalci iz lastnih izkušenj vemo, da so se na tem območju že večkrat pojavljali plazovi, ki so povzročali težave,« poudarjajo krajani, ki prav tako opozarjajo na podtalne vodne izvire, s katerimi so se že večkrat srečali. Tudi zato jih skrbi, da bo gradnja vplivala tudi na že zgrajene hiše v zaledju, zlasti na tiste starejše.

Med večjimi težavami izpostavljajo tudi manjkajočo kanalizacijo v naselju. Odpadne vode načrtovanih 13 hiš bi se namreč s pomočjo male čistilne naprave odvajale v potok Trebnik, ki se v neposredni bližini izliva v Braslovško jezero. »Ob tem ne smemo prezreti, da so pri stanovanjskih odpadnih vodah tudi kemikalije, ki se v mali čistilni napravi ne nevtralizirajo v celoti, zaradi česar bo v jezeru odvajana kemično onesnažena ›očiščena‹ voda,« še poudarjajo krajani, ki menijo, da bi morali biti v javno razpravo vključeni tudi ribiči.

Ker po mnenju krajanov umestitev tolikšnega števila novih hiš, zaradi katerih sta predvideni tudi obnova lokalne ceste in gradnja nove dovozne ceste, predstavlja velik in moteč poseg v naravno okolje, so na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo že poslali pobudo za izvedbo presoje vplivov na okolje.

Novice

Še nekaj dni razprava o različicah ceste Podgora–Letuš

Žohar: Pripombe še preučujemo

Braslovški župan Tomaž Žohar je s pripombami krajanov seznanjen. A poudarja, da je bila priprava OPPN do zdaj skladna z zakonskimi procesi in je pridobila vsa potrebna pozitivna mnenja. V sklopu priprave OPPN so bila tako izdelana tri geološka poročila, je povedal Žohar. In sicer geološko-mehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja, geološko-geomehansko poročilo za stanovanjsko zgradbo ter podporne zidove, in geološko-geomehansko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Blan.

»Skladno s tem so bili v OPPN povzeti ustrezni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem erozije ter za varstvo pred plazovi. Za izdelana geološka poročila in na podane ukrepe v OPPN je bilo izdano tudi pozitivno mnenje Direkcije RS za vode,« poudarja župan.

In doda: »Vsa potrebna pridobljena mnenja urejanja nosilcev prostora v Sloveniji in vse zahteve iz posameznih strokovnih študij je strokovni pripravljavec v pripravi osnutka upošteval, zato namigovanja o neustreznih tehničnih pogojih niso utemeljena.«

Župan poudarja, da strokovna analiza vseh pripomb in predlogov, ki jih je zainteresirana javnost podala v času javne razgrnitve osnutka, še traja. Ko bo končana, bo tudi javno objavljena. »Ko bo celoten postopek z vsemi pozitivnimi mnenji končan in ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem tega občinskega akta, bomo občinskemu svetu predlagali njegov sprejem,« še zaključuje Žohar.

Novice

Na dobrodelnem koncertu zbrali več kot 12 tisoč evrov

Ostro zanika obsodbe

Čeprav je med krajani Vrtoglava mogoče slišati tudi mnenje, da gre pri morebitnem sprejemu omenjenega OPPN le za željo po čim večjem zaslužku zasebnega vlagatelja, ki škoduje ohranjanju okolja občine, braslovški župan tovrstne obsodbe ostro zavrača. »V tem primeru pod nobenim pogojem ne gre za nobeno politično odločitev. Sprejem OPPN je popolnoma strokovna potreba opredelitve pogojev gradnje, ki jih določijo posamezni nosilci urejanja prostora v Sloveniji,« poudarja.

»Vlagatelju je pravico do gradnje na tem območju opredelil že OPN leta 2008. In če se nek občan (sosed) ne strinja s tem, da bo imel nove sosede, ker želi, da je tam še naprej travnik, bi moral svoje pomisleke in zahteve po spremembi namembnosti zemljišča izraziti pri sprejemu OPN leta 2008,« poudarja Žohar, ki meni, da je namigovanje o klientelizmu in korupciji pri tem strokovnem procesu neutemeljeno, absurdno, nesprejemljivo ter ga ostro zavrača in obsoja.

»Ob tem še poudarjam, da sem župan postal konec leta 2018 in nisem pred tem nikoli deloval v nobeni veji občinske politike,« zaključi Žohar.