Bodo izučeni zidarji le še preteklost?
Pred dvajsetimi leti se je v poklicno izobraževanje vključilo trideset odstotkov dijakov. Zdaj jih je samo še osemnajst odstotkov. Upad zanimanja za nekatere poklice opažajo tudi v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje (ŠCC), kjer zadnja tri leta poklic zidarja ni pritegnil nobenega dijaka. Dolgoletni profesor strokovnih predmetov in novi ravnatelj Arnold Ledl upa, da se bo zanimanje za vpis v ta program spremenilo. Gre namreč za poklic, ki ga kot družba nujno potrebujemo, a mu trenutne razmere na trgu dela niso naklonjene.
V Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, ki deluje v sklopu Šolskega centra Celje, je trenutno 329 dijakov. Srednje strokovno izobraževanje obsega programa Gradbeni in Okoljevarstveni tehnik, medtem ko srednjo poklicno izobrazbo dijaki pridobijo po končanih programih Zidar, Tesar, Izvajalec suhomontažne gradnje in Pečar – polagalec keramičnih oblog. Izberejo lahko tudi program Pomočnik pri tehnologiji gradnje, ki spada v nižje poklicno izobraževanje. »Vsi naši poklicni programi imajo trenutno manjši obseg, a je vpisa dovolj, da jih lahko izvajamo, izjema so le zidarji. Ta naš program trenutno miruje,« je pojasnil ravnatelj Arnold Ledl in dodal, da imajo vsi njihovi poklicni programi v prvem letniku skupen izobraževalni program. V drugem in tretjem letniku, ko se razdelijo glede na poklic, imajo ločene strokovne predmete in praktični pouk.
Kako komentirate podatek, da je bilo pred dvajsetimi leti precej več dijakov vključenih v poklicne programe?
Mladi v poklicnem izobraževanju zaradi razmer na trgu, ko delodajalci zaradi osredotočenosti zgolj na zaslužek najemajo cenejšo delovno silo praviloma iz držav nekdanje Jugoslavije, ne vidijo priložnosti. Mislijo, da je to samo triletni program, ki jim na trgu dela ne bo prinesel veliko. Tudi če se po treh letih zaposlijo, kar nekaj je takšnih, po nekaj letih ugotovijo, da bi bilo dobro narediti še peto stopnjo. Vpišejo se v izobraževanje odraslih. So stvari, ki bi jih bilo vredno dodelati in prilagoditi novim časom.
Vsi poklici, za katere imate poklicne programe v vaši šoli, so deficitarni. Zakaj po vašem mnenju prihaja do tega?
Zagotovo je razlog, kot sem že omenil, velik uvoz napol usposobljene ali neusposobljene delovne sile, ki je v primerjavi z izobraženim kadrom cenejša. To je posledica stanja v družbi, ki ne ceni več dela in znanja, temveč samo še hiter zaslužek. Mladi stremijo le k temu, a ne gledajo dolgoročno, da je kljub vsemu treba postaviti neke temelje, ki jih izobrazba in potrdilo o tem predstavljata. To se me zdi velika škoda, ker se lahko zgodi, da bomo čez nekaj let imeli lahko celo težavo v šoli, kdo bo te predmete poučeval.
Mislite, da bi te smernice lahko kako spremenili?
Prepričan sem, da bi se bilo treba tega problema lotiti sistemsko. Dobro bi bilo o tem pripraviti več oddaj, izobraževanja, morda dneve odprtih vrat, ki bi mladim približali tovrstne poklice. Vsekakor se bo moralo tudi šolstvo bolj odpreti izvajalcem oziroma uporabnikom naših storitev, zato s kolegi tiho že snujemo na to temo okroglo mizo oziroma posvet z okoljem. Tako bomo spoznali njegove potrebe, na podlagi katerih bomo lahko lažje zasnovali ideje, kaj lahko naredimo. Tudi mediji imajo večjo vlogo, kot si morda predstavljajo. Medij je tisti, ki lahko nekaj »dvigne« ali »spusti«, zaradi česar se bomo morale šole tudi tako bolj odpreti in bolj povezati z javnostjo. Foto: Andraž Purg - GrupA
Celoten intervju si preberite v aktualni številki NOvega tednika (27. 1. 2022).
