Arhiv NTRC

Ko je izvedela, da je tako dobro opravila zrelostni izpit, je najprej sporočilo s fotografijo rezultatov poslala svojim staršem, ki so že od začetka verjeli, da je takšen scenarij povsem mogoč. »Pomembno je, da dijak v zadnjih dneh pred maturo reši veliko starih maturitetnih pol, ker tako spozna, kje še dela napake in katero snov še mora utrditi. Zelo dobrodošli so bili tudi zapiski, ki sem jih redno delala vsa štiri leta. Ti so mi zelo pomagali, ko sem ponavljala snov,« je na vprašanje, kaj je po njenem mnenju ključ za tako zavidanja vreden rezultat, odgovorila Tonja Venek, ki se je še posebej suvereno počutila pri matematiki ter izbirnih predmetih biologiji in fiziki. »Ko sem rešila maturo pri matematiki, sem si rekla, da če ne bom nikjer drugje osvojila vseh možnih točk, jih bom vsaj pri tem predmetu.«

Preskočila drugi razred

Preberite še ...

· Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

Njeno izredno nadarjenost so prepoznali že v Podružnični osnovni šoli Šmartno ob Dreti, kjer je drugi razred preskočila in po končanem prvem razredu izobraževanje nadaljevala v tretjem. Da je bila odločitev pravilna, je Tonja dokazovala vse nadaljnje izobraževanje, ki ga je od šestega razreda naprej nadaljevala v Osnovni šoli Nazarje. Po njej je tik pred zdajci izbrala Gimnazijo Celje – Center, kjer so jo v prvi vrsti prepričali informativni dnevi. Je tista generacija dijakov, ki si je srednješolska leta zapomnila tudi po obdobju korone, ki zanjo ni bilo preveč stresno. Ravno nasprotno. V njenem primeru ji je prineslo tudi prednosti. Ena od njih je bila, da je lahko kar nekaj časa prihranila na račun vsakodnevne vožnje v Celje. Približno dve uri, kolikor ji je ponavadi dnevno vzela vožnja z avtobusom, je lahko izkoristila za učenje. »Čeprav se znam precej dobro organizirati, sem v času dela na daljavo še izboljšala načrtovanje delovnega dne, saj mi je samostojno učenje zelo ustrezalo. Zelo moram pohvaliti profesorje, ki so poskrbeli za super organizacijo pouka na daljavo. Bilo je skoraj tako, kot bi bili v šoli,« pravi mlada Zgornjesavinjčanka, ki se je kot osnovnošolska zelo rada sproščala ob sestavljanju legokock, danes si v prostem času misli zbistri s sestavljanjem puzlov. Med njenimi konjički je tudi učenje tujih jezikov. Najbolj jo je pritegnila korejščina. In zakaj ravno ta jezik? »Južna Koreja mi je že od nekaj zanimiva kot država. Tamkajšnjega jezika, ki me mimogrede na trenutke spominja na slovenščino, še ne pozna veliko ljudi.«

Namesto arhitekture medicina

Da bo študirala medicino, se je odločila v zadnjih dveh letih, ko se je bolj začela navduševati nad biologijo. Pred tem je ves čas razmišljala o študiju arhitekture. Njen oče se namreč ukvarja z gradnjo lesenih hiš. Zato je bil tudi njen vsakdan prepleten s temami iz gradbeništva. »V času gimnazije sem ugotovila, da morda to ni zame in da mi je medicina bolj pisana na kožo.« Maribor bo od oktobra kar nekaj let njen nov začasen dom. O dolgoročnih načrtih še ne razmišlja. Kot pravi, pušča vrata odprta za vse. Že dvakrat si je namreč tik pred zdajci premislila. Zagotovo je le to, da so pred njo brezskrbna študijska leta, a ob tem tudi študijske obveznosti, ki ji glede na vse do zdaj videno ne bodo predstavljale večjih težav. (Foto: SHERPA)