Koga moti dodatek za pomoč in postrežbo?
Nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da bo predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi sedanjim upravičencem odvzel dodatek za pomoč in postrežbo, s katerim mnogi invalidi pokrijejo stroške osebne asistence, prevozov in nakupa nujnih pripomočkov. Državljani opozarjajo, da je predlagana sprememba pravno in ustavno sporna in da gre pravzaprav za varčevanje na plečih ranljivih skupin ljudi. Pred zmanjševanjem pravic svari tudi varuh človekovih pravic. Na zdravstvenem ministrstvu odgovarjajo, da pravic, ki jih zdaj urejajo različni predpisi, ne ukinjajo, ampak jih želijo prenesti pod en krovni zakon. »Omenjeni zakon gradi na dostopu do primerljivih pravic za primerljive potrebe,« pravijo.
Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi v veljavo stopil leta 2024, v 153. členu med drugim navaja, da bodo z njegovo uveljavitvijo prenehali veljati nekateri členi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Omenjeno pravico imajo prejemniki starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki za življenje potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega. Med upravičence so med drugim uvrščeni tudi tisti, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, opredeljeni v posebni definiciji slepote, zavarovanci, ki postanejo slepi ali slabovidni med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti ter nepomični zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim.
Prikrajšati ali poenotiti?
Nekatere invalidske organizacije opozarjajo, da je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo zagotovljena z vplačevanjem obveznega pokojninskega zavarovanja, v okviru katerega vsak zavarovanec plačuje prispevek za primer invalidnosti. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive, ni jih mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja tudi ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v zakonsko določenih primerih. Omenjene invalidske organizacije so prepričane, da predlagatelji Zakona o dolgotrajni oskrbi tega postavljajo nad Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in še nad nekatere druge zakone.
V tokratni temi Novega tednika preberite, kako predlagane spremembe komentirajo na zdravstvenem ministrstvu in kaj o njih meni Varuh človekovih pravic. Pogovarjali smo tudi s predstavniki različnih društev s Celjskega, in sicer s podpredsednikom Združenja prijateljev slepih Slovenije in predsednikom Društva za pravice invalidov Slovenije Sebastjanom Kamenikom, s predsednico Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragico Mirnik ter predsednico Društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice Spomenko Valušnik.
Foto: Pixabay
Preberite več v Novem tedniku
