Ni vseeno, kdo stoji pred tablo
»Otroci so bili v razredu pogosto tarče zmerjanja in žaljenja učitelja, verjetno zato, ker ni znal ali želel rešiti konkretnega problema s posameznimi učenci. Vsakodnevno ponavljanje nekaterih žaljivk, s katerimi je otrokom sporočal, da so neumni in nesposobni, zagotovo pušča posledice pri njihovi samopodobi. Ali je res učitelj lahko vsak, četudi je za delo z otroki povsem neprimeren?« se je ob koncu šolskega leta, ki je prinesel olajšanje za celo družino, spraševala ena od mam.
Tako kot v ostalih poklicih so tudi med učiteljicami in učitelji takšni, ki so rojeni za to delo, in takšni, za katere bi bilo bolje, da bi delali kaj drugega. Kdo je sploh dober učitelj? Bi morali že pri vpisu na fakulteto preverjati psihološke značilnosti posameznikov in njihovo primernost za to delo? Kaj lahko storijo starši in otroci ob težavah v razredu, kjer otrokom greni življenje učitelj, ki svojega dela ne mara?
Nina Jelen: »Razred je moj dom«
Nina Jelen, učiteljica 5. razreda OŠ Ivana Škvarče v Zagorju, je bila letos izbrana, da zastopa Slovenijo v izboru najboljših učiteljev sveta. Trudi se, da je vsak dan v šoli drugačen, z inovativnimi idejami in videoposnetki na spletu navdušuje svoje učence in tudi številne druge. Svoje delo razume kot poslanstvo. Novembra naj bi odpotovala v Pariz (če ne bo mogoče, bo dogodek na spletu) in se pomerila na izboru učiteljev z vsega sveta. Za predstavnico slovenskih učiteljev je bila izbrana v okviru slovenskega projekta Učitelj sem! Učiteljica sem!
»Vse učiteljice okrog mene so že od malega vedele, da bodo opravljale to delo. Jaz nisem bila takšna. Šele v srednji šoli, ko sem hodila na letovanja z otroki, sem ugotovila, da se z njimi dobro ujamem, da se znam postaviti v njihovo vlogo. Imela sem kup idej, kaj bomo počeli. Še na fakulteti me je skrbelo, ali bom prava za v razred in ali bom znala opravljati vse, kar zahteva ta poklic. Ko sem v četrtem letniku na praksi prvič stopila v razred, sem vedela, da je to moj dom,« opisuje svojo pot do učiteljice. Strinja se, da vsakemu to delo ni pisano na kožo. »Učitelj mora biti v prvi vrsti človek, rad mora imeti otroke. Moji učenci so popolnega učitelja opisali tako: da je potrpežljiv, da jih skuša razumeti, da se zna med uro pošaliti in da jih ima rad. Pomembno se jim zdi tudi, da je pravičen, da so zanj vsi enaki.«
Pred vsem jih ne moremo zavarovati
Bi morali torej bodoči študenti opravljati še kakšen poseben preizkus pred vpisom na pedagoško smer? »Poznam žensko, ki se je vpisala na pedagoško smer in je šele v razredu videla, da to ni za njo, zato se je odločila preusmeriti.« A nekateri vztrajajo na svojo in škodo otrok. »Če to ugotoviš šele po štirih letih študija, je malo pozno. Verjetno bi bilo res smiselno, da bi kakšne teste imeli tudi za bodoče učitelje.«
Je zlasti v prvih razredih osnovne šole pomembno, kakšen odnos ima učitelj do otrok, da učenci ne dobijo odpora do šole? »V svojem življenju bodo otroci srečali različne učitelje. Nekatere si bodo zapomnili po tem, da so bolj strogi in bodo iz otrok morda izvabili nekaj, za kar niso vedeli, da imajo, druge si bodo zapomnili po srčnosti, tretjih si mogoče sploh ne bodo. Verjetno obstajajo tudi takšni, ki si jih bodo zapomnili po tem, da se z njimi niso ujeli. Vsi smo šli skozi ta proces,« pravi Nina Jelen. »Otrok ne moremo zavarovati pred vsem. Tudi šefov si kasneje ne moremo izbirati. Če odnos v razredu res škodi otroku, bi bilo smiselno, da zamenja razred ali šolo.«
Foto: osebni arhiv
Preberite več v Novem tedniku
