Arhiv NTRC

Vlogo predsednice je prevzela od Irene Prašnikar, pred nastopom na položaj pa je Špela delovala kot podpredsednica. Društvo Most je sestavljeno iz več skupin starejših ljudi. Njihov poglavitni namen je samopomoč. Preden je lahko samostojno leta 2008 začela voditi skupine, se je za to morala eno leto usposabljati. Od takrat vodi skupino za samopomoč Lipa v Grižah. V društvu trenutno deluje šest skupin, kmalu se jim bo pridružila še ena.
»Duševno zdravje je bistveno in neločljivo povezano z našim splošnim zdravjem. To pomeni, da če je ravnovesje našega telesnega in duševnega delovanja ustrezno, imamo dobro osnovo za zadovoljno in uspešno delovanje na različnih področjih,« pravi.

Skupina šteje približno deset članov, Špela jo vodi s še eno prostovoljko. Vsaka skupina ima namreč dve voditeljici. »V skupine izberemo naključne posameznike, cilj je, da postanejo prijatelji. Temeljna dejavnost je pogovor.« Skupine se srečujejo enkrat tedensko po uro in pol, a to ponavadi ni dovolj. »Včasih gremo zunaj naših srečanj na kavo, skupaj praznujemo tudi rojstne dneve. S sogovorniki moramo sicer zaključiti s pogovori takrat, ko se nam čas izteče, ker moramo prostor odstopiti drugi skupini, a so mi tudi druge voditeljice povedale, da morajo, ko se ura in pol izteče, končati pogovor, saj bi člani še kar naprej klepetali.«
Vodenje skupin za samopomoč

Sogovornica je izkušena voditeljica skupin. Delo voditelja zahteva izkušnje in znanje. »Voditelja imata nalogo, da izbereta takšne teme, ki člane povezujejo, ki so jim zanimive. V skupinskem pogovoru ne moraliziramo in ne kritiziramo. Člani v pogovoru sodelujejo s svojimi izkušnjami, doživetji, spoznanji in mnenji. V skupini predvsem razvijamo kulturo poslušanja. Ta je pogoj za kasnejši poglobljen pogovor.« Voditelji pogovorov imajo tudi moderatorsko vlogo, saj pogovor usmerjajo in pazijo, da člani ne govorijo drug čez drugega. Poskrbijo tudi, da lahko vsak pride na vrsto, da je slišan. »Izogibamo se nekaterim temam in jih tudi prekinemo, če pogovor nanese nanje. To sta predvsem vera in politika.« Torej je naloga voditelja, da vsak morebiten spor že v kali zatre. »To smo se naučili na usposabljanju. Kako ukrepati, ko med pogovorom pridemo do nekaterih pasti. Vse z namenom, da pogovor deluje dobro in da ljudje radi prihajajo. Predvsem pazimo, da so naše skupine zaupne.« To je pomembno, saj člani med skupinskim pogovorom delijo tudi intimne ali občutljive zgodbe. Zato imajo znotraj skupine tudi pravila, ki omogočajo zaupnost. Zaupanje med člani skupine je pomembno, da se lahko med njimi zgradijo prijateljski odnosi, ki so eden od ciljev skupinskih pogovorov.
Vodenje skupine ni le moderiranje, Špela Jovan v pogovor vključuje tudi svoje zgodbe, misli in doživetja. »Toliko, kot sama želim. Lepe trenutke raje delim, saj predstavljajo srečo tudi za druge. Tudi ob prejetju plakete Občine Žalec bomo skupaj praznovali. Sicer pa sproti ocenim, katere osebne zgodbe bom delila s skupino.«

Ustvarjanje nove skupine
»Ko skupino na novo vzpostavljamo, moramo voditelji vložiti veliko truda, da člane pridobimo in da oni pridobijo zaupanje. Nato moramo poskrbeti, da je vsebina raznolika in pomembna, da se v njej prepletata profesionalno in prostovoljno delo. Delo v skupini mora vsebovati medgeneracijsko povezovanje in solidarnost, predvsem želimo, da se našim članom širi in utrjuje socialna mreža.« Voditelji v skupinah skrbijo tudi za ohranjanje psihofizične dejavnosti članov in zmanjševanje socialnih stisk ter osamljenosti. Pomembna je tudi medsebojna pomoč. »To se mi zdi zelo pomembno, še posebej danes. Naši člani imajo namreč ogromno znanja, so zelo sposobni, še vedno vitalni in pomemben del družbe,« pravi Jovanova.

Čeprav je skupina načeloma namenjena samopomoči, ni to njena izključni namen. »Člane želimo naučiti uporabljati novodobne tehnologije in organiziramo izobraževanja. Ampak tudi znotraj skupine marsikaj postorimo. Skupaj se učimo pisati SMS-sporočila, ustvarili smo skupino na Vibru, naučili smo se uporabljati Zoom in kako se na spletu naročimo pri zdravniku. Neznanje lahko starejše obremenjuje in lahko doživljajo tudi zelo velike stiske.« A se člani skupine znajdejo tudi brez Špeline pomoči, tako da si pomagajo med sabo. Tisti, ki so nekatera znanja že osvojili, jih nato delijo z drugimi v skupini.
Pomoč in samopomoč

Člani skupin Društva Most si ne pomagajo le med sabo, ampak tudi drugim. Dejavni so bili tudi v času nedavnih poplav. »Glede na sposobnosti članov smo se morali odločiti, kako bomo pomagali. Ker so člani starejši, fizično niso mogli pomagati, zato smo sklenili, da bomo pripravili sendviče in spekli pecivo, ki smo ga nato dostavili na prizadeta območja kot malico za prostovoljce in gasilce.« Seveda so pomagali tudi s tem, kar najbolj obvladajo. S pogovorom, z nudenjem opore in preprosto s tem, da so prisluhnili stiskam prizadetih. »Mislim, da to ljudje trenutno potrebujejo. Včasih je dovolj že samo to, da izrazimo, da smo pripravljeni pomagati.

Foto: Andraž Purg