Sistem povzroča zmedo in prazni denarnice
Konec maja je Zdravstveni dom Celje presenetil z novico, da ne bo več imel ortodonta, ker se na razpis za to delovno mesto ni prijavil nihče. A to je le vrh ledene gore na področju ortodontije. Zanimanja za to delo je dovolj, pravijo na ministrstvu, pri čemer v javnih zavodih trdijo ravno nasprotno. Sta razloga za različno mnenje tudi v tem primeru denar in privlačnost zasebnega sektorja, ki je povezana z denarjem? V Zdravniški zbornici Slovenije dodajajo, da so nekateri zdravstveni domovi pri ortodontski oskrbi uspešnejši od drugih. Zakaj je potem težava v Celju? A ne samo v Celju, tudi drugje. Medtem ko se odgovorni birokratsko zapletajo v neživljenjske odgovore, nekateri starši otrok plačujejo vrtoglave zneske za ortodontsko obravnavo, ki njihovim otrokom pripada brezplačno. V takšnem sistemskem neredu so bolniki, še posebej najmlajši v tem primeru, videti le kot številke.
»Hvala za sodelovanje«
Konec maja je številne starše otrok, ki so čakali na pregled pri ortodontu v celjskem zdravstvenem domu, presenetilo SMS-sporočilo, s katerim so jih obvestili, da v celjskem javnem zavodu od junija ne bo več omenjene storitve. Starši so pri iskanju odgovorov, kako naprej, ostali sami.
V ZD Celje pravijo, da je specialistka čeljustne in zobne ortopedije Nadežda Stanojević Nieuwdorp, dr. dent. med., odšla iz zdravstvenega doma konec maja. Kaj to pomeni za vse, ki so bili naročeni na preglede? »Datumi v ZD Celje so odpovedani, saj ni zdravnika, ki bi bolnike lahko obravnaval. Napotnice bodo sproščene, dokumentacija bo predana novemu ortodontu. Če bo obstoječa zdravnica prejela začasno koncesijo, bo bolnike obravnavala na predvidene datume, saj se bosta spremenila samo naziv izvajalca in lokacija dela. Zdravnica je pripravljena nemoteno nadaljevati delo z bolniki na njihove dogovorjene datume,« so nam odgovorili v ZD Celje.
Na vprašanje o vzrokih za daljše in pozne obravnave otrok v ZD Celje pravijo, da so ves čas ta program izvajali »nadpovprečno« in da so ga celo presegli. Dodajajo, da je razlog za kasnejše zdravljenje vseslovensko pomanjkanje ortodontov, pri čemer razlogi niso v delu ZD Celje, in da so ortodonti na trgu dela neznansko iskani ter posledično lahko izbirajo delovno mesto, ki ga želijo: »Ker so čakalne dobe tako dolge, lahko delajo tudi brez koncesije, samoplačniško, kar zagotovo zmanjšuje privlačnost zaposlitve v javnem zavodu.«
Za čimprejšnjo rešitev si prizadevajo tudi v celjski občini: »Gre za deficitarni poklic in posledično tudi za možnost zaposlitve pri izvajalcih brez koncesije oziroma za odpiranje zasebnih praks, ki so finančno zagotovo ugodnejše od zaposlitve v javnem zavodu. Na razpis specializacij lokalne skupnosti nimamo vpliva, saj jih določa zdravniška zbornica, prav tako tudi ne na to, da obstaja inštitut vračila plačila specializacije, kar ima za posledico izgubo kadra, ki bi lahko izvajal program znotraj ZD Celje.
| Da je izjemno težko najti izvajalca za program ortodontije, pravi tudi direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog: »Lani je ministrstvo celo razpisalo koncesijo za naše področje, vendar ni bila podeljena (ni bilo zanimanja med izvajalci). Prav tako ni bilo zanimanja med specializanti. Program ortodontije izvajamo s pogodbenim izvajalcem. Čakalne dobe so žal res izjemno dolge … Za prvi pregled 2,5 leta, za zdravljenje 7,5 leta.« |
Ko se ne da čakati
V povprečju je treba na prvi ortodontski pregled, če ga ne plačate sami, čakati tri leta. Ponekod tudi več. A se zgodi, da se čakati preprosto ne da. Saj bi to lahko povzročilo nepopravljivo škodo. Takrat je edina rešitev obisk samoplačniške ambulante.
»Ob prvi napotitvi k ortodontu nam je dala zobozdravnica jasno vedeti, da nimamo časa čakati tri, štiri ali celo več let. Hči je potrebovala urgentno obravnavo, ki je v javnem zdravstvu ali pri zasebnikih s koncesijo niso mogli zagotoviti. Tako smo se odločili, da bomo obiskali zasebno ambulanto,« pripoveduje mama trinajstletnice iz Celja, ki ne želi biti imenovana.
Že po prvem pregledu in odnosu ortodonta sta starša vedela, da sta se odločila pravilno. Hkrati sta se zavedala, da bo zdravljenje precej obremenilo družinski proračun. »Hčerki so morali popravljati zgornji in spodnji lok, ob tem je težave za ustrezen razvoj ustne votline povzročalo še to, da ni imela nastavkov za dvojke in je potrebovala vstavke,« razlaga sogovornica. Ob tem razkrije, da je družina v treh letih in pol, kolikor je trajalo zdravljenje, za ortodontske preglede in zobni aparat plačala 7.900 evrov. Gre za znesek, ki ga danes marsikatera družina ne zmore.
V osrednji temi v tiskani izdaji Novega tednika pišemo tudi o tem kako se reševanja vseslovenskega problema lotevajo pristojne institucije in o tem, da teorija in praksa ostajata vsaka na svojem bregu. Svoj pogled na področje ortodontije nam je zaupal tudi specialist zasebnik, ki med drugim razkriva »kuhinjo« pri razpisih specializacije.
SIMONA ŠOLINIČ, LEA KOMERIČKI KOTNIK
