Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo financirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev projekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih skupnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti.  

Da se lahko predvsem iznajdljivosti tistih, ki so bili prvi prisotni na terenu, zahvalimo, da v lanskih poplavah ni bilo smrtnih žrtev in da je izjemno delo nato opravila celotna koordinacija služb zaščite in reševanja, pravi mag. Natalija Plemenitaš Fuchs. Dobjanki, ki je v obdobju katastrofalne naravne nesreče vodila celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter Regijski center za obveščanje Celje, se zdi, kot da bi nas v tistih kriznih trenutkih vse skupaj varovala še višja sila. Že kot dijakinja si je želela, da bi delala v vojski. Zadnjih 20 let pod okriljem obrambnega ministrstva opravlja različna delovna mesta. Že skoraj dve desetletji je članica občinskega sveta Občine Dobje. Prepričana je, da je vključenost v odločanje o dogajanju v svojem kraju izjemno pomembna. Doslej je trikrat kandidirala tudi za županjo omenjene občine, pri tem so jo, kot pravi, vodili pogum, odločnost in tudi kanček lahkovernosti.    

Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem.

Več kot 75 tisoč kubičnih metrov veliki nasipi prodnatega in drugega materiala v Poslovni coni Arnovski gozd, ki naj bi bili posledica sanacije vodotokov po lanskih avgustovskih poplavah, v občini Žalec še vedno razburjajo lokalno skupnost in vlagatelje. Čeprav je zemljišče, na katerem so nasipi, v rokah zasebnih lastnikov, so v občini prepričani, da gre za kršenje zakonodaje in nedovoljeno vzpostavitev deponije, za katero lastniki niso pridobili nobenega dovoljenja. V občini med drugim še vedno ne vedo, kaj vsebuje odložen material in ali je onesnažen, kdo je njegov lastnik in kako bo odstranjen. »Hočemo odgovore na naša vprašanja in hočemo, da se ta kup odstrani,« je jasen žalski župan Janko Kos. Zaradi zaščite občanov in občank so vključili tudi odvetniško pisarno ter sprožili inšpekcijske postopke, ki do zdaj še niso naleteli na plodna tla.

  Da brigadirsko poslanstvo ni le stvar zgodovine, ampak lahko boljšo družbo soustvarja tudi danes, opozarja razstava v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. Na ogled so fotografije iz delovnih akcij, med drugim pogozdovanja in odpravljanja posledic poplav, kjer je bil vsak dodaten par rok v veliko pomoč. Klub brigadirjev mladinske delovne brigade Miloša Zidanška Šentjur je na dediščino in pomen brigad pred dnevi opozoril tudi s postavitvijo spominske plošče v Šentvidu pri Planini.  

Od skupno 6294 kandidatk in kandidatov, ki so na 80 slovenskih šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, je bilo uspešnih 92 odstotkov. Na maturi pa so se tudi letos izkazali tudi celjski gimnazijci. S podelitvijo spričeval splošne mature se bo danes za večino maturantov tako zaključilo srednješolsko izobraževanje. (SŠol)    

Vodenje Policijske postaje Šentjur z današnjim dnem prevzema Bojan Šipek. Dosedanji dolgoletni načelnik šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič, za katerim je dolga in uspešna policijska pot, se bo namreč 25. julija upokojil.

Končana so gradbena dela za prvo fazo prenove Stare grofije, ki so vključevala izgradnjo zunanjega dvigala in strojnico za klimatizacijo razstavnih prostorov. Vrednost gradbenih del je znašala približno 600 tisoč evrov. V prihodnjih dneh bo opravljen še tehnični pregled, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. (SŠol, foto: MOC)

Laško bo v prihodnjih dneh utripalo s festivalom Pivo in cvetje. Uvod v štiridnevno dogajanje bo današnja tradicionalna prireditev Dan Laščanov. Občinsko dvorišče bo gostilo vse Laščane, tudi tiste, ki jih je življenjska pot odpeljala iz kraja. Skupaj bodo obujali spomine, klepetali, odkrivali stare in nove obraze in se zabavali.

Zaradi začetka izvajanja pripravljalnih gradbenih del za izgradnjo kolesarskega mostu čez Savinjo pri Špici, ki ga bo Direkcija RS za infrastrukturo postavila v okviru izgradnje kolesarske povezave Celje–Žalec, je na odseku lokalne ceste Celje–Brnica–Kasaze spremenjen prometni režim z delno zaporo. Delna zapora, ki se razteza od parkirišča na koncu naselja Lisce do kmetije Lun v dolžini približno 200 metrov, bo trajala vse do konca leta. (SŠol)  

Policisti Postaje prometne policije Celje so včeraj ponoči izvajali meritve hitrosti na celjski obvoznici iz smeri Medloga proti Čopovi ulici. Na delu, kjer je hitrost omejena na 70 km/h, je voznik začetnik vozil 158/km/h. Voznik je vozil neregistrirano vozilo, ki ni bilo obvezno zavarovano, prav tako za vozilo ni bil opravljen tehnični pregled, so sporočili iz Policijske uprave Celje.

Policisti Postaje prometne policije Celje so v soboto okoli poldneva,  zaradi vožnje v času prepovedi tovornega prometa, na avtocesti izven naselja Lopata, ustavili in kontrolirali  poljskega poklicnega voznika tovornega vozila s priklopnikom.

»V času, ko slovensko živilskopredelovalno industrijo pretresajo prevzemi tujcev, ostajamo trdno v lasti kmetijskih zadrug,« sporočajo iz Mlekarne Celeia. V prihodnosti se bodo premišljeno usmerili v širitev posameznih delov proizvodnje mlečnih izdelkov in nadaljevali posodabljanje proizvodnje v skladu s trajnostnimi, do okolja prijaznimi smernicami. S svojo zavezo po odkupu le najboljšega mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov bodo še naprej zavestno skrbeli za ohranjanje slovenskega podeželja in podpirali družinske kmetije, na katerih ponekod mleko prirejajo že več generacij.  

V dvorcu Novo Celje so konec junija odprli obsežno dokumentarno-umetniško razstavo, ki prikazuje bogato zgodovino samega dvorca. Gre za zgodovinski pregled baročnega dvorca od njegovih bleščečih plemiških časov, arhitekture, opreme in družinskih zgodb lastnikov do obdobja, ko je desetletja služil kot bolnišnična stavba. Razstava, ki dvorec postavlja v širši kulturno-zgodovinski okvir, je prepletena s sodobnimi likovnimi intervencijami in zastavlja vprašanje, na kakšen način prinašamo preteklost v sedanjost in kako prihodnost plemenititi z izkušnjo preteklosti. Na ogled bo vse do 13. oktobra.

Učitelji so ga ob koncu osnovne šole spodbujali k vpisu na gimnazijo, a njega je veselilo gostinstvo. Sledil je svojim sanjam, čeprav pravi, da to ni bilo vedno najlažje. Nabiranje kuharskega znanja ga je iz domačega Šentjurja vodilo po vsej državi in čez mejo. V času šolanja v Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor je odšel na izobraževanje v italijansko restavracijo La Subida. Po koncu študija je v štajerski prestolnici postal član prve ekipe restavracije Rožmarin. Nato je pod okriljem Janeza Bratovža izkušnje štiri leta nabiral v Restavraciji JB. V restavraciji Promenada na Bledu je bil njegov mentor Bine Volčič. Sledili so trije najbolj zahtevni meseci njegovega življenja, ko se je večkrat vprašal, kaj mu je bilo tega treba. A z vztrajnostjo si je odprl vrata do položaja, kjer je lahko črpal največ znanja doslej. »Iz enega samega korenčka sem se naučil pripraviti 20 stvari in za nameček sem uporabil še olupek,« je ponazoril Gregor Jager, ki je zadnja tri leta glavni chef in vodja kuhinje v hotelih Pohorje Village na Hočkem Pohorju. Ljubitelji resničnostnih oddaj ga poznajo kot enega od žirantov v oddaji Mali šef Slovenije.  

Medtem ko se je na zadnji junijski petek vročina v dolini iz ure v uro stopnjevala, je bil obisk slikovite Zgornje Savinjske doline s prijetno svežino odlična izbira. Iz Luč sva se s fotografom Nikom približno pet kilometrov vzpenjala po ozki cesti do Podveže na 800 metrih nadmorske višine, od koder se razteza čudovit razgled. Na ekološki kmetiji Koklej naju je prijazno sprejel zgovoren Jože Kaker, zbiralec starih predmetov in objektov, ki pripovedujejo zanimive zgodbe o življenju in delu naših prednikov na podeželju. Posebnost pozornost zbujajo lesene kašče, stare od 160 do 270 let, ki jih je v propadajočem stanju odkupil od okoliških kmetov, jih prenovil, ponovno postavil ter jim vdahnil novo življenje. V dveh kaščah je uredil turistična apartmaja, ki sta opremljena v starinskem slogu z obnovljenim pohištvom, v drugih kaščah hrani starine. Z veseljem jih pokaže obiskovalcem oziroma turistom, ki prihajajo v ta kotiček neokrnjene narave dopustovat z vseh koncev sveta. A ima Jožetova zgodba tudi grenak priokus.

  Patricija Piršič in Sašo Černic sta nova najemnika Planinskega doma na Resevni, ki je v lasti Planinskega društva Šentjur. Uradno odprtje doma pripravljata to soboto, 6. julija, ko se jima bosta pridružila duhovnika iz Celja in Šentjurja, ki bosta poskrbela za blagoslov. Obeta se plesni nastop otrok, zazvenela bo tudi harmonika. Iveta Perc, ki je za gostoljubje na tej planinski postojanki skrbela 12 let, je najemniško pogodbo sklenila konec junija.  

Občina Šoštanj je bila med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v lanskih avgustovskih poplavah, saj je bilo poplavljenih skoraj 200 stavb, sprožilo se je 300 plazov, uničeni so bili številni cestni odseki. Najhuje je bil v naselju Pohrastnik, kjer so bili domovi tamkajšnjih prebivalcev v zadnjih desetletjih že večkrat poplavljeni. Življenje v negotovosti jih utruja, zato pristojne že dlje časa pozivajo k ureditvi protipoplavne zaščite. Vendar sta jim vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic in državni sekretar Jure Leben na nedavnem srečanju povedala, da je za večino najprimernejša rešitev preselitev. Takšna odločitev je presenetila tudi šoštanjskega župana Borisa Goličnika.

Na Policijski upravi Celje so končali preiskavo množičnega pretepa na javni prireditvi v Vitanju 4. maja letos, v katerem je bilo udeleženih okoli 30 oseb. Policisti so ugotovili več nepravilnosti, zaradi česar bodo kazensko ovadili več varnostnikov in rediteljev.  

  21. Festival Pranger, festival kritike, prevoda in branja poezije, ki se je minuli torek začel v Ljubljani, se bo ta četrtek preselil v Rogaško Slatino. Trije kritiki Luka Benedičič, Jelka Kernev Štrajn in Silvija Žnidar bodo tokrat obravnavali dela avtorjev Lare Božak, Miljane Cunta, Nine Dragičević, Tonje Jelen, Vesne Liponik, Ane Pepelnik, Primoža Reparja, Denisa Škofiča in Matjaža Zorca.