Andraž Purg

Poslal jim je odstopno izjavo. Od tedaj je društvo brez vodilnega moža, vse oči pa so uprte v morebitne rešitelje, še zlasti v člana upravnega odbora Andreja Bizaja.

Kaj je bistvenega zapisal Vid Valenčak?

Da odstopa zaradi osebnih razlogov, ker je čas, da klub prevzame nekdo s svežo energijo. Mi njegovega odstopa nismo sprejeli.

Trudili ste se vzpostaviti stik, a niste uspeli. Kaj se bo zgodilo, če ne bodo izpolnjeni pogoji za primopredajo poslov? Bo to otežilo položaj?

Seveda. Upam, da do tega ne bo prišlo, ker bi sledil neugoden scenarij. Klub bi bil primoran v določene ukrepe.

Kdaj mislite, da je zadnji rok za izvedbo skupščine?

Zbrali naj bi se predvidoma v mesecu juniju. Do takrat moramo analizirati stanje. Ne bomo skakali v bazen, če ne vemo, ali je voda v njem. To velja predvsem za novega predsednika kluba.

Razkačile so vas netočne informacije, ki so krožile po družbenih omrežjih. Je bil omenjen precej višji znesek glede klubskega dolga, kot je v resnici?

Da, vsaj sodeč po informacijah, ki smo jih doslej uspeli zbrati.

Vas je še vedno strah, kaj bo priletelo iz klubskih omar in predalov?

Prav zato iz dneva v dan preverjamo različne informacije. Gre za veliko odgovornost. Prevzameš jo, če poznaš stanje, v katerem je klub.

Prijetno ste presenetili ljubitelje športa in zlasti hokeja, ko ste med pogovorom na Televiziji Celje dejali, da »se bo hokej še vedno igral« v Celju in da še vedno obstaja možnost igranja članske ekipe v Alpski ligi.

Moram pojasniti. Glede članskega moštva imamo dve izbiri. Ali bomo sodelovali v Alpski ligi ali pa članskega moštva ne bomo imeli. Namreč igralcev, ki jih privabimo od drugod, druga tekmovanja razen Alpske lige ne zanimajo. Glede mlajših selekcij pa ni dvomov. Tu imamo posebne načrte, o katerih pa še ne bi govoril.

Torej čakate, da se predsednik oglasi, da se usedete za mizo in skušate rešiti, kar se rešiti da?

Seveda. Klub bo ob naši precejšnji meri optimizma še naprej deloval. Verjetnost je resnično velika. Imamo več možnih scenarijev. Revolucija prinese za vse vpletene posledice. Ponavljam se, toda analiza sedanjega stanja je prednostna naloga. Imamo odgovornost do igralcev, otrok, staršev, ki otroke podpirajo na njihovi športni poti, dobaviteljev, vse njihove pravice moramo izpolniti. A najprej moramo ugotoviti, kje se nahajamo.

Največja ugibanja se porajajo glede dolgov. Kolikšni so?

Ne tajimo, dolgovi seveda obstajajo. Po dosedanjih analizah stanje ni neobvladljivo. Vsi razen Olimpije, ki ima podporo državnih sponzorjev in tujega pokrovitelja, smo podhranjeni v finančnem smislu. Naš klub stoji na plečih hokejskih zanesenjakov iz upravnega odbora. Naš položaj je podoben, kot je kjerkoli drugje v Sloveniji. Tragedije ni. Res je, da vsi vidijo, česa nisi storil, ne vidijo pa tistega, kar si naredil. Nekaj fantov, ki so prve drsalne korake storili v celjskem klubu, igra tudi čez lužo. Nekaj imamo za pokazati. Delujemo v okolju, ki hokeju ni najbolj naklonjeno. Vseeno smo uspeli spisati določeno zgodbo. Upam, da bomo imeli še naprej posluh Mestne občine Celje. Zahvaljujem se obema županoma, tako prejšnjemu kot sedanjemu. Upamo še na večjo podporo. Trkamo na vest domačih lokalnih pokroviteljev. Dva največja v našem klubu nista iz celjske občine, glavni je iz Avstrije, drugi je iz Ljubljane. Gre za svojevrstnost. Naš upravni odbor bi lahko bolje opravil svoje delo.

Kakšen je trenutno odnos z dosedanjim glavnim pokroviteljem?

Glavni pokrovitelj se ne bo umaknil. Pred časom je predstavnik podjetja namignil na zmanjšanje vložka. Pred kratkim je pricurljalo, da naj bi se zaradi trenutnih težav kluba premislil in vložil isti znesek kot doslej. Upamo na pomoč lokalnih pokroviteljev. Sto otrok smo umaknili z ulice, sto otrok je kandidatov za reprezentančni dres. To ni zanemarljiva številka glede na naše pogoje v dvorani.

Se lahko sedanje stanje brez sprememb vleče še dolgo časa?

Odstop dolgoletnega predsednika kluba zahteva pregled stanja. Imel je škarje in platno pri upravljanju kluba, mi smo bili spremljevalci. Zdaj se sprašujemo, kdo so naši upniki in kdo so dolžniki. Klub je kot podjetje. Če mu odrežete vodstvo, potrebuje nekaj časa, da pride k sebi in spozna stanje. Mi delujemo v hokeju manj naklonjenem okolju. Če je na Jesenicah potreben mig s prstom, je tu treba zamahniti z roko. Prihajam z Jesenic, kjer so nekatere stvari samoumevne, za podobne se tu moramo ukvarjati le s približkom. Trije moji sinovi igrajo hokej. Sedanji predsednik se je utrudil pri iskanju rešitev. Prenagljeno bi bilo že zdaj govoriti, kdo bo njegov naslednik. Želimo si, da bi bil iz lokalnega okolja.

Zaenkrat se v zvezi s tem povezuje zgolj vas ...

Hvala vsem, ki so me skoraj že ustoličili na tako pomembno mesto. Nisem doma iz Celja, zato ne morem voditi tukajšnjega društva. Okolja ne poznam v celoti. V tej vlogi vidim celjskega športnega zanesenjaka, ki bi imel popolno podporo upravnega odbora. Klubu sem pomagal na vseh področjih, kjer sem lahko. Toda za predsednika je primeren nekdo iz lokalnega okolja.

Hokejska sezona pri nas še traja, toda le zaradi poznega finala državnega prvenstva pri moških med Olimpijo in Jesenicami. Na Bledu so lani razpustili člansko ekipo, kako bo s celjsko?

Naš klub se je v mesecu decembru prijavil za tekmovanje v Alpski ligi. Takrat smo se odločili, da bomo še tretjo sezono zapovrstjo igrali v konkurenci z avstrijskimi in italijanskimi klubi. Toda sledil je pretres z odstopom predsednika. Drame ni, čeprav finančni položaj ni ugoden. Reševali ga bomo po preseku stanja. Hitrih rešitev ne bo. Vsega se bomo lotili odgovorno. V preteklih letih je celjski hokej spadal med podhranjene športe. Celjskih hokejistov ni veliko. Primorani smo bili iskati igralce drugje. Ponudili smo jim spodobno tekmovanje. Nadomestka Alpske lige ni. Liga IHL igralcem ni zanimiva. Državno prvenstvo pri nas obstaja, toda … Tekem je premalo, za večino klubov je tekmovanja v slovenski ligi konec že v decembru. To je edinstven primer. Nasploh je slovenski hokej posebnež v svetu. Ko sem obiskoval velika tekmovanja, so me spraševali, koliko imamo hokejistov. Rekel sem, da od 120 do 150 registriranih članov. Toliko je dvoran v ožji okolici Toronta. Dvakrat je bila naša reprezentanca na olimpijskih igrah. Nekaj držav, ki imajo stokrat več igralcev kot mi, se na njih ni uspelo uvrstiti. Slovenski čudež je državna politika pustila na cedilu. Bojim se, da je čas debelih krav glede članske reprezentance minil. Če na državni ravni ne bo sprememb, kot so se zgodile na Madžarskem, ne bo napredka. Zadeve bodo ležale zgolj na plečih staršev in lokalnih hokejskih zanesenjakov, ki puščajo svoj čas in denar.

Še najmanj je govora o strokovnem štabu in ekipi. Kako je s tem?

Želimo zadržati trenerja in večino igralcev. Fantje so v zadnjih dveh sezon resnično dali vse od sebe. Pojavila se je težava v Alpski ligi, ki je bila zastavljena kot razvojna liga za razširjeno avstrijsko prvenstvo, ligo ICEHL. Vse skupaj se je razvodenelo, ko so se nekateri avstrijski klubi odločili, da so raje prvi na vasi kot zadnji v mestu. V Alpski ligi sodelujejo z vrtoglavimi zneski. Zell am See ima desetkrat višji proračun od Celja. Naš klub je imel dvakrat nižji proračun od kluba, ki je imel drugi najnižji letni znesek. Bili smo palček na papirju, v igralskem smislu pa ne. Trener Zell am Seeja Marcel Rodman je dejal, da je proti naši ekipi zelo težko igrati zaradi nepredvidljivega hokeja. Za tem stoji strategija trenerja Gala Korena. V Celju so v rednem delu orožje morali položiti vsi štirje kasnejši polfinalisti. Le za malenkost smo ostali brez končnice. V Vipitenu so fantje pripravili senzacijo in zmagali s 4:2. Toda pred drugo tekmo je bilo kar pet naših ključnih igralcev poškodovanih, eden težje. Niti eden od usodnih prekrškov v Vipitenu ni bil kaznovan. Moram še spomniti, da smo pred začetkom sezone 2023/24 ostali brez dvorane zaradi poplave. Občina nam je priskočila na pomoč, toda finančna luknja, ki je nismo uspeli pokriti, je ostala. Poplava je za seboj pustila razdejanje. Materialno lastnino je odnesla Savinja. Dotlej smo starše najmlajših otrok razvajali z opremo, takrat še tega nismo zmogli. Pred dvema letoma smo začeli z ničle. Pokrovitelji smo zvišali dogovorjene zneske, a to je pomenilo le nujno, prvo pomoč.