Novi tednik
© 2025 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.

»Dva meseca sem imel pred očmi trenutek, ko smo se razšli«


Dean Šuster
22. 5. 2020, 06.40
Posodobljeno
28. 05. 2020 · 08:59
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Leta 2004 v Atenah Urška Žolnir, leta 2008 v Pekingu Lucija Polavder, leta 2012 v Londonu Urška Žolnir ter leta 2018 v Riu Tina Trstenjak in Ana Velenšek. To so dobitnice olimpijskih medalj pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana. In kaj bomo zapisali za leto 2020? Da se je prekinil izjemen niz članic celjskega kluba Z´dežele Sankaku. Toda ne zaradi neuspešnih nastopov – slabe pripravljenosti, poškodb, sodniške nenaklonjenosti - temveč zaradi preložitve olimpijskih iger v Tokiu na naslednje leto.

1590129683_fabjan_marjan_133.jpg
Arhiv NTRC

Prvič olimpiada ne bo štiriletna, ampak petletna - če bo vse po sreči. Kaj se bo do tedaj vse spremenilo, kaj čaka športnike in športnike v naslednjem obdobju? Nihče ne ve natančnega odgovora, nekaj misli nam je vseeno zaupal Marjan Fabjan, ki sodi med najboljše judoistične trenerje na svetu. Ta samonikli, trmasti in neomajni trener neštetokrat zgolj vključi zdravo kmečko pamet, ki se ji tu in tam priklonijo tudi tvorci zadnjih znanstvenih izsledkov. Mnogi bi ga radi kopirali, a njega se enostavno ne da. Tokrat smo potrebovali kar nekaj časa, da smo prišli v stik z njim. Potem pa je pogovor stekel brez težav.

Telovadnico svojega centra Budokan ste zaprli v petek trinajstega (meseca marca). Ste res iskali ključe?

Drži. Namreč telovadnica je bila vselej odklenjena.

Vas je kaj stisnilo pri srcu, ko v hipu vaših številnih judoističnih otrok ni bilo več, ko je v prostorih zazevala praznina?

Dva meseca sem imel pred očmi trenutek, ko smo se razšli. Tekmovalci in tekmovalke so stali v vrsti. Dejal sem jim, da je vadbe konec, ne za vedno, ne vem pa, za kako dolgo. Občutek je bil grozen. Vsi so bili žalostni. Vračal sem se v telovadnico in sem želel nekaj spremeniti. Odločil sem se, da jo prebelimo. Zdaj vse kaže, da se bo vse vrnilo v ustaljene tirnice. Bilo me je strah, da bo vse skupaj trajalo leto dni, morda dve leti. Tiščala me je negotovost, kajti o sovražniku, ki nas je napadel ...

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku


© 2025 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.