Andraž Purg

20-letni Jevšenak je sad celjske nogometne šole in je podobno kot Simon Sešlar in Sebastjan Gobec zaradi izjemne marljivosti in seveda kakovosti ter primernega značaja postal eden izmed kapetanov članskega moštva Nogometnega kluba Celje. Legendarna igralca sta Celjana, marsikdo misli, da je tudi Jevšenak, kajti že pri štirih letih in pol je začel brcati žogo v Celju.

Kot srednješolec je bil med tednom dvakrat na dan v Celju, kamor se je s Stranic zjutraj vozil v Gimnazijo Celje Center, popoldne pa na treninge.

Še preden ste se začeli s šolskim avtobusom voziti v osnovno šolo v Zrečah, ste se vozili v Celje na treninge. Zakaj takšna odločitev, glede na to, da sta v bližini Stranic nogometna kluba v Zrečah in Slovenskih Konjicah?

Moj dedek Avgust in nekdanji predsednik Nogometnega kluba Celje Marjan Vengust sta prijatelja. Bil sem star štiri leta in s starejšim bratom sva skupaj z dedkom na povabilo odšla na člansko prvenstveno tekmo v Celje. To je bilo za naju pravo doživetje, velik stadion, precej obiskovalcev. Bila sva navdušena in brat je takoj začel trenirati, jaz pa malce kasneje. Mama je delala v Celju in se je zjutraj vozila sama v službo, popoldne pa je v Celje peljala naju z bratom. Veliko dela je imela z nama. Kasneje sem se vozil z avtobusom.

Za vami je uspešno šolanje na Gimnaziji Celje Center.

Usmeril sem se v predšolsko vzgojo in opravil maturo. Čeprav je za študij še čas, sem se vpisal na študijski center Pedagoške fakultete Koper za visokošolski strokovni program predšolska vzgoja. Predavanja so v Slovenskih Konjicah, spremljam jih preko Zooma. Želim končati prvi letnik. Enkrat do dvakrat na mesec imam izpite. Prvi cilj je trenutno nogomet. Če bo treba, bo šolanje na stranskem tiru do konca športne poti.

Kateri strokovnjaki so skrbeli za vaš nogometni razvoj?

Moj prvi trener je bil Aljoša Sivko, ki je še v klubu. Kasneje sta nad menoj bdela brata Bojović, Darko in Dalibor. Potem me je v večini mlajših selekcij vodil Marko Gobec. V lanski sezoni je bil pri konjiški Dravinji v 2. slovenski ligi moj trener Almir Sulejmanović.

Domača sezona se je končala v nedeljo, Celje je s 4:1 premagalo Primorje in si ustvarilo izjemno prednost (12 točk) pred prvima zasledovalcema. Vse kaže, da drvi proti tretjemu naslovu državnega prvaka. Vi ste že bili državni prvak s Celjem, kajne?

To je bilo v sezoni 2018/2019, ko je bila celjska ekipa selekcije U15 sestavljena iz igralcev rojenih leta 2004 in 2005. Nekateri nogometaši iz takratne ekipe so še aktivni. To so Rok Štorman, Miha Sitar, Tom Kljun, Luka Mlakar in Sen Džumhur. Trener ekipe je bil Marko Gobec.

Po osvojitvi prvega mesta v vzhodni ligi je sledil finale z Brinjem. Prvo tekmo ste doma dobili z 2:1, v Grosupljem je bil isti rezultat v korist gostiteljev in zmagali ste po izvajanju enajstmetrovk. Poleg naštetih so bili v ekipi še Jaka Kužnik, Jan Satler, Tai Zaveršnik, Tin Kozar, Tomaž Šporin, Nik Jančič, Denis Leban, Urban Brecl Ojsteršek, Edison Jahdauti, Enej Šarlah, Denis Djaković in Matic Sotlar. Ste vedno igrali v zvezni vrsti?

Ne, dolgo časa sem igral na desnem bočnem položaju. To je trajalo do vstopa v kadetsko klubsko ekipo.

Zakaj se smejite?

Zelo sem želel igrati na sredini igrišča, želel sem več imeti žogo v svojih nogah. Trenerja Marka Gobca sem dolgo prepričeval, naj me prestavi. Naposled je izpolnil mojo željo.

Koliko ste bili stari, ko ste začutili, da boste morda lahko živeli od nogometa?

Mislim, da sem imel to vero v sebi že od nekdaj. Pri večini mlajših klubskih selekcij sem bil med najboljšimi igralci, ampak pri nogometu so stvari zelo nepredvidljive. Najbolj zahteven je prehod iz mladinskega v članski nogomet. V tem obdobju se veliko igralcev porazgubi. Resno sem občutek o obetavni nogometni prihodnosti dobil šele pred koncem nogometne šole.

Zbrali ste tri nastope za mlajše slovenske selekcije. Katere so bile tekmice, kako ste se odrezali?

Prvi dve tekmi sem odigral za reprezentanco U15, ki se je dvakrat pomerila s Severno Makedonijo. Moj zadnji nastop je sledil veliko pozneje, in sicer ob koncu moje zadnje sezone v mladinskem pogonu kluba. To je bilo pri slovenski reprezentanci U19 na kvalifikacijski tekmi s Kosovom.

In katera od teh tekem vam je ostala v lepem spominu?

Zadnja, kajti prvič sem igral 90 minut v reprezentančnem dresu in za nameček dosegel še zadetek. Ta tekma je bila zame res nekaj posebnega.

Po prvi polovici prvenstva imate 12 točk več od Maribora in Kopra. Diši po vašem drugem naslovu državnega prvaka v celjskem dresu?

Močno, toda nekaj tekem ni šlo po načrtih, a s takšnim trenerjem se lahko samo dvigujemo. Tudi v konferenčni ligi je položaj zelo dober. Cilj je ostati med najboljšo osmerico in se neposredno uvrstiti v osmino finala. Danes na Reki? Videli smo, kako je Rijeka s 5:0 premagala Hajduk. Seveda to ni več tista Rijeka, ki je v prejšnji sezoni zelo visoko izgubila z Olimpijo. Ampak to je nogomet. Tudi mi smo letos premagali Olimpijo s 5:0, nato pa nas je izločila iz pokalnega tekmovanja. To je bila naša 32. tekma v tej sezoni. Večina pri nas jih ima polovico manj. Včasih noge in glave ne delujejo po željah.

Če bi bil prisoten sistem Var, bi bil gol Olimpije razveljavljen, a težko je kriviti stranskega in glavnega sodnika, saj je bil ključen dotik žoge z nogo iz njunih položajev najbrž skrit. Ste zagovornik ali nasprotnik sistema Var?

Raje bi gledal nogomet brez dodatne pomoči sodnikom. Tudi ko je prisotna, ni vse pravično. Napake sodnikov v posebni sobi se dogajajo na pomembnih tekmah na vrhunski ravni.

V prejšnji sezoni vas je celjski klub posodil Dravinji. V Slovenskih Konjicah ste imeli možnost preprečiti Celju pot do naslova pokalnega prvaka. Izgubili ste s 3:0. Ste imeli priložnosti?

Takrat smo bili konkurenčni Celju. Imeli smo nekaj akcij, po katerih bi lahko dosegli zadetek. Ni nam uspelo, nato je do izraza prišla kakovost posameznikov Celja. Odlično je branil Matjaž Rozman, Aljoša Matko je prvi gol dosegel v 13. minuii, enega je dodal še v drugem delu in nas zlomil. Pred odmorom smo zadeli vratnico.

Torej ste s profesionalno pogodbo s Celjem najprej igrali proti Celju?

Drži. Ko sem zapustil mladinsko ekipo, sem podpisal profesionalno pogodbo in odšel v konjiški klub kot posojen igralec.

Pred kratkim je vodstvo NK Celje predčasno podaljšalo pogodbo z vami do 30. junija leta 2028. Kdo vas je poklical, da se posoja izteka?

Simon Sešlar, ki je v klubu pomočnik športnega direktorja Genadija Golubina in je zadolžen za spremljanje igralcev, ki so posojeni v druge klube in tudi za druge kakovostne igralce v drugi slovenski ligi, me je nekaj krogov pred koncem sezone poklical in mi sporočil, da se bom udeležil poletnih priprav s Celjem.

Trenerju Albertu Rieru se bo pogodba z NK Celje prav tako iztekla 30. junija leta 2028. Kdaj vam je sporočil, da boste v prvi postavi že v uvodnem krogu na štajerskem derbiju v Ljudskem vrtu?

Med pripravami se je z mano veliko pogovarjal, pa tudi preostali člani strokovnega štaba. Odločili so se, da sezono odigram v celjskem dresu. Nekaj treningov pred potjo v Maribor je postalo jasno, da bom član začetne enajsterice, dokončno odločitev pa je trener sporočil dan pred tekmo. Iz drugoligaške ekipe sem prišel v najboljše slovensko moštvo, nato pa sem takoj dobil izvrstno priložnost.

Kot da vas je vrgel v vodo in preizkusil, če ste zmožni splavati …

Občutki so bili izjemni, poln stadion v Mariboru. Riera je znan po tem, da daje priložnost mladim. Imel sem občutek, da bi mi kasneje ponudil možnost igranja, tudi če mi ne bi šlo od rok in nog v Mariboru.

Se Riera veliko pogovarja z vami na štiri oči?

Tudi, toda zanj je značilno, da svoje mnenje igralcu pove pred celotno ekipo. Na štiri oči je meni govoril, v čem sem napredoval in kje se moram izboljšati.

Kakšno mnenje ste si ustvarili?

On je zame ›top‹, res je vrhunski trener. Od njega se učim vsak dan. Zaenkrat sem izjemno zadovoljen.

Še vedno se vključuje v vadbo z ekipo. Ste že boljši od njega?

Še nekaj časa bo minilo, da ga bom dohitel. Opazujem ga tudi, ko se med seboj pomerijo trenerji. Tam se vidi, da je igral na vrhunski svetovni ravni. Tehnično znanje mu je ostalo, še vedno pa je telesno dobro pripravljen. Večkrat teče po koncu naših treningov.

Izkazal vam je veliko zaupanje. V nedeljo ste prvič nosili kapetanski trak od prve do zadnje minute.

Vesel sem, da sem celotno tekmo ekipo vodil do zmage. Jesenski del prvenstva smo opravili z odliko, kar pove pogled na lestvico.

Ste sprinter ali dolgoprogaš? Sodobni nogometaši morajo biti oboje. Kaj so povedali vaši rezultati na atletskih tekmovanjih?

Nisem zelo hiter, lahko pa veliko pretečem. Nisem visok in sem zato lahko odziven v zgoščenem prostoru na sredini igrišča. Udeležil sem se tudi državnega prvenstva v krosu, a odmevnejšega rezultata ni bilo.

Katere evropske tekme Celja ne boste nikoli pozabili?

Z varšavsko Legijo, ko sem prvič začel v enajsterici na evropski tekmi. Vstopnice so bile razprodane, vzdušje je bilo zelo dobro. Tistih trenutkov ne bom pozabil.

Nezadržno se bliža svetovno prvenstvo. Katera reprezentanca vam je pri srcu in katerim selekcijam dajete največ možnosti za osvojitev naslova prvaka?

Imam dve reprezentanci, ki sta mi trenutno najbolj pri srcu. To sta Argentina in Španija. Morda je še prezgodaj predvidevati o zmagovalcih. Če bi že moral izbrati, bi izbral Špance.

Kdo od najboljših svetovnih vezistov je na vas pustil najmočnejši vtis?

Takoj mi v glavo padejo trije, in sicer Andrea Iniesta, Thiago Alcantara in Luka Modrić.

Katerega nogometaše najbolj cenite pri NK Celje, v reprezentanci Slovenije in od vseh na svetu?

V Celju težko izpostavim samo enega igralca. Ko preživiš toliko časa z njimi in igraš z njimi vsak dan na treningih, opaziš, da si obkrožen z veliko zelo kakovostnimi posamezniki. Ne morem se odločiti za enega izmed njih. V naši izbrani vrsti mi je zelo všeč Adam Gnezda Čerin. Izmed svetovno znanih igralcev bi izpostavil Pedrija iz Barcelone.

Predvidevam odgovor na vprašanje: Real ali Barcelona?

Barça. Spremljam vse najboljše lige. V Angliji mi je všeč Liverpool, v Nemčiji Bayer Leverkusen, v Italiji Milan. Beograjski derbi? Izbral bi Crveno zvezdo.

Rdeča so tudi vaša lica, a zdaj sem opazil, da samo med tekmo.

Tudi med treningi, toda zlasti takrat, ko je mrzlo. Na ta račun so se šalili moji soigralci med kadeti in mladinci, zdaj tega ne doživljam več.

Imate radi posebno zvrst glasbe?

Poslušam zelo raznovrstno glasbo. Vse je odvisno od mojega razpoloženja ali pa od tega, v kakšno razpoloženje bi se rad spravil. Trenutno največ poslušam britanskega raperja Davea.