Arhiv NTRC

Devetnajstletna Velenjčanka je sicer pred približno dvema letoma postala svetovna ženska rekorderka. Slovenska ženska skakalna reprezentanca se je mudila na preizkušnji v Čajkovskem. Mlada Velenjčanka se je spustila po naletu in pristala pri zavidljivih 140 metrih. Postala je svetovna ženska rekorderka. Ta laskavi naziv bi bil še vedno njen, če ga ne bi lani za približno meter izboljšala ena najboljši ženskih skakalk v zadnjih letih, Norvežanka Maren Lundby. »V Rusiji sem na podlagi dobrih skokov dobila priložnost nastopiti na mešani ekipni tekmi. Po zaslugi izvrstnega skoka in nekaj sreče s pogoji me je neslo zelo daleč. Ko sem pristala, se mi niti sanjo ni, da je bil to takrat najdaljši uradno izmerjen ženski skok. Izvedela sem šele naslednji dan, ko je na to na svojem družabnem omrežju opozoril eden od novinarjev,« se danes spominja devetnajstletnica, ki je do zdaj najbolj ponosna, da ji je pred dvema letoma uspelo nastopiti na prvi ekipni ženski tekmi na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Seefeldu, kjer je z reprezentančnimi kolegicami osvojila četrto mesto. Zagotovo eden največjih uspehov je njena ekipna zmaga v švicarskem Kanderstegu na mladinskem svetovnem prvenstvu, od koder ima še dve srebrni in bronasto medaljo. »Lanska sezona je bila nekoliko slabša, zato sem se za letošnjo odločila, da ne bom toliko osredotočena na rezultat, ampak bom bolj poskusila uživati v skokih. Verjamem, da bo potem uspeh prišel sam po sebi,« pravi Velenjčanka, ki se je januarja na Ljubnem udeležila kvalifikacij, a je imela ogromno smolo. Diskvalificirana je bila zaradi neustreznega dresa. »Moj konec tedna se je končal, še preden se je dobro začel. Res škoda, ker sem na treningih pokazala nekaj dobrih skokov. V preteklosti mi je bilo skakati pred množico domačih navijačev res izjemno. Ko sem sedela na vrhu skakalnice, sem jih slišala, kako navijajo. Letos jih ni bilo, a bi bilo kljub vsemu lepo skakati doma.«

Navdušil jo je brat

Brecljeva prihaja iz športne družine, vsi štirje otroci so vsaj nekaj časa trenirali smučarske skoke. Sneg in športe na njem so vzljubili po zaslugi mame, ki je zelo dobra alpska smučarka, a se s tem športom ni nikoli profesionalno ukvarjala. »Velikokrat smo odšli k babici na Pohorje, kjer je bilo vedno veliko več snega kot pri nas v Velenju. Z bratranci in s sestričnami smo se skupaj sankali in uživali na snegu,« se spominja Jerneja, ki jo je konkretno za smučarske skoke navdušil starejši brat Gašper, danes nordijski kombinatorec. »Ker doma niso imeli varstva zame, sem nekajkrat šla z njim na treninge. Tam seveda nisem imela kaj početi, zato sem staršem predlagala, da bi tudi sama poskusila skakati. To se je zgodilo in takoj mi je bilo zelo všeč.« Na treningih je bila edino dekle, a je to ni zaustavilo. Na strmini in v zraku se je namreč zelo dobro počutila, celo tako zelo, da je po končani osnovni šoli, ko napoči čas, da se posameznik posveti športu ali čemu drugemu, izbrala skoke.

Odločila se je za Kranj

Pri 15 letih se je vpisala na Gimnazijo Franceta Prešerna v Kranju, ki je znana po tem, da so jo obiskovali številni vrhunski slovenski športniki, med njimi tudi Peter Prevc. »Tam sem imela bistveno boljše pogoje za trening, kot bi jih je imela v domačem velenjskem klubu. Bliže sta bili Planica in kranjska skakalnica, na enem mestu je bilo več profesionalnih trenerjev s športno izobrazbo. Velik posluh za športnike imajo tudi tamkajšnji profesorji, ki so zelo prilagodljivi. Od januarja do marca me zaradi tekem ni bilo pri pouku,« razloge za izbor kranjske gimnazije navede mlada skakalka, ki je ob vsem tem imela možnost trenirati v tamkajšnjem nordijskem panožnem centru pod vodstvom trenerja Zorana Zupančiča, sicer sedanjega trenerja ženske A-reprezentance. Njena članica je zadnje tri sezone. »Seveda mi je bilo super, da sem se lahko pridružila starejšim skakalkam, ki imajo več izkušenj in znanja ter dajaje koristne nasvete.«

Želi si več tekem

Kot študentka fakultete za medije trenutno živi v Ljubljani. »Treningi mi v povprečju vzamejo približno polovico dneva. Vožnja do Planice traja približno uro, nato sledijo enourno ogrevanje ter ura in pol skokov. Zvečer včasih še tečem in opravim raztezne vaje.« Dobra fizična pripravljenost je nenazadnje pomembna tudi v primeru poškodb. Do zdaj je imela to srečo, da se ji je uspelo izogniti tovrstnim nevšečnim pripetljajem. »Smučarski skoki so eden najbolj varnih skokov. Vsi, ki skačemo, smo do neke mere profesionalci. Nihče se ne odloči in reče, da bo šel danes malo skočit. Zato je v bistvu malo poškodb. Če so, so tiste nekoliko hujše, največkrat so to težave, povezane s križnimi vezmi,« prizna Jerneja, ki se tik pred skokom povsem zbere in pomisli, na katere stvari mora biti še posebej pozorna, medtem ko med letom razmišlja, kako bo postavila smuči in roke ter kako bo izvedla telemark.

Ne jezijo je toliko razlike v denarnem skladu kot to, da imajo dekleta toliko manj tekem kot moška konkurenca. »Jasno mi je, da so zaradi gledanosti in sponzorjev naše nagrade nižje kot fantovske, a ne vem, zakaj imamo v sezoni toliko manj tekem kot moška konkurenca in zakaj so te v večini zgolj na manjših skakalnicah. Prepričana sem, da smo sposobne skakati tudi na večjih.« Dekleta imajo v klasičnih sezonah pet tekem manj. Še posebej manj tekem imajo letos, ko jih je zaradi poostrenih ukrepov za preprečevanje virusa kar nekaj odpadlo, odgovorni pa zanje niso našli zamenjave. Foto: osebni arhiv, arhiv NT (SHERPA)