Arhiv NTRC

»Poznaš Jureta? Tistega dobrodušnega metalca,« mi je pred časom omenil znanec. Ne, nisem ga poznala. Odlična iztočnica za povabilo na pogovor, sem si rekla. Takoj ga je prijazno sprejel.

Podeljeni naziv naj osebnost v letu 2024 v Šaleški dolini ga je, kot pravi, prijetno presenetil. »Počaščen sem, vendar to ni le priznanje meni, ampak vsem tistim, ki svoje znanje, čas in trud prav tako razdajajo v Planinskem društvu Šoštanj, Košarkarskem klube Elektra ter Športni zvezi Šoštanj. In je ne nazadnje tudi priznanje vsem drugim članom metalske skupine Inmate. Čestitam tudi vsem enajstim kandidatom, ki bi si ta naziv prav tako zaslužili, saj mnoge zelo dobro poznam in vem, da s svojim delom dokazujejo predanost lokalni skupnosti,« je pojasnil Jure, ki prejeti naziv naj osebnosti posveča nedavno preminulemu članu skupine Inmate, kitaristu Andreju Bezjaku.

Prodal harmoniko, kupil bobne

Z naravo, v katero se je rad zatekal že v otroških letih, ostaja povezan še danes. »Narava je bila v odraščajočih letih zame svojevrstno otroško igrišče, saj je ponujala priložnosti za raznovrstno igro. V moji družini je bil šport vedno zelo priljubljen, še posebej planinstvo in kolesarstvo, zato sem se že kot otrok povzpel na številne hribe, čeprav priznam, da nad planinarjenjem takrat še nisem bil navdušen.«

Spominja se tudi, kako sta njegova mama in oče pogosto poudarjala, da je v življenju zelo pomembno znanje. »V šoli sem bil uspešen. V najstniških letih sem bil umirjen in zadržan, včasih tudi sramežljiv. Nekako sem samozavest gradil tudi s pomočjo glasbe. Uspešno sem končal nižjo glasbeno šolo za klavirsko harmoniko. Toda ob koncu osnovne šole me je začela navduševati metalska glasba, glasbena zvrst, ki se je v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih razvila iz »hard rock« s poudarkom na močnem in težkem zvoku kitar in bobnov.«

Zato je v gimnazijskih letih prodal harmoniko in si kupil bobne ter se začel uriti v bobnanju, v katerem še danes neizmerno uživa.

Že dve desetletji

Kot pravi, mu glasba omogoča popoln odklop in sprostitev ter predvsem možnost izražanja. V skupini Inmate, ki so jo s prijatelji ustanovili leta 2005, ustvarja avtorsko glasbo. Doslej so posneli šest studijskih albumov, eden je akustični. Besedila so v angleščini, izjema je priredba pesmi Oj, Triglav, moj dom.

»S svojo avtorsko glasbo želimo nagovarjati čim širše občinstvo. Veliko pozornosti namenjamo besedilom skladb, v katerih sporočamo, kako pomembno je, da se znamo zazreti vase in se osvoboditi tistih navad in prepričanj, ki nas v življenju omejujejo. To ponazarja tudi ime naše skupine Inmate, kar v angleščini pomeni zapornik. V nasprotju z večino metalskih zasedb mi težimo k bolj optimističnemu pogledu na življenje. Kritiziranje samo po sebi ne rešuje ničesar. Prepričani smo, da lahko vsak s svojim ravnanjem doprinese k spremembi na bolje v družbi, v kateri se dandanes soočamo s številnimi zahtevnimi izzivi,« poudarja in doda, da so odzivi med poslušalci zelo dobri, predvsem v državah severne Evrope in v Združenih državah Amerike. Pogosto namreč nastopajo v tujini.

Leta 2019 in 2020 so sodelovali na Emi – slovenskem izboru za Pesem Evrovizije, kar je bila, kot pravi, zanimiva izkušnja, ki jo bodo morda kdaj še ponovili.

V zasedbi so poleg Jureta še pevec Marko Duplišak ter kitarista David Vodopivec in Jure Vertel, lani novembra je nepričakovano umrl peti član Andrej Bezjak. Njegova smrt jih je močno pretresla, pravi. (Foto; Andraž Purg in osebni arhiv)

Portret si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tedanika, ki izide 9. januarja!