Ana Drev: Z belih strmin v podjetniške vode
Februarja letos mineva natančno leto, odkar je naznanila konec kariere profesionalne alpske smučarke. Rojena Šmarčanka, ki zadnje desetletje živi na Polzeli, je v svetovnem pokalu nastopala več kot deset let. V njeni paradni disciplini – veleslalomu – se ji je med najboljših deset uspelo uvrstiti petnajstkrat, od tega je dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah. Že v zadnjih letih profesionalnega smučanja se je začela spogledovati s podjetništvom. Zasnovala je linijo termosteklenic Snow Monkey (slovensko Snežna opica), ki se ji je po koncu smučarske kariere poklicno posvetila.

Idejo za termovke, ki so podobne bidonom, je dobila na podlagi lastnih izkušenj pri uporabi tovrstnih steklenic, ki so bile že od nekdaj njene obvezne spremljevalke ne samo pozimi na smučiščih, temveč tudi pri poletnih dejavnostih. »Vedno sem naletela na takšne, ki so imele pokrov in ozko grlo z vmesnikom, kar je bilo za uporabo zelo nepraktično. Za nameček se je na njih nabirala še umazanija in jih je bilo težko dobro očistiti. Dobila sem idejo za termosteklenice, ki bi bile enostavne za uporabo in preproste za čiščenje. Nastala je linija termovk, iz katerih lahko neposredno pijemo,« o svoji podjetniški ideji pravi Ana Drev.
Ideja za poimenovanje Snow Monkey se je nekdanji alpski smučarki utrnila ob obisku gorate japonske pokrajine Nagano, ki je znana po snežnih opicah. »Gre za najseverneje živeče opice, ki so dobile ime zaradi svojega bivanjskega okolja. Prilagodile so se ostrim podnebnim razmeram in našle zatočišče v vročih naravnih vrelcih, ki jim omogočajo preživetje v hudem mrazu, zavetje gozdov in gora pa jih ščiti pred vročimi poletnimi dnevi. Podobne okoliščine so pri termosteklenicah.« Na prodaj so na spletu, v dveh trgovskih verigah po Sloveniji in v nekaterih manjših specializiranih trgovinah s športno in kamping opremo. »Že zdaj so poleg steklenic na voljo termolončki za kavo in čaj, a si želim linijo tovrstnih izdelkov še razširiti.«
Po novem turna smuka
Nekdanja alpska smučarka že od nekdaj obožuje sneg in vse dejavnosti na njem. »Najljubše so mi dolge zime, ko se snežna odeja dlje obdrži tudi po nižinah, a tega je na žalost vsako leto manj. Letos je bilo snega res za odtenek več, a smo bili še nedolgo nazaj omejeni na lokalna okolja in zaradi tega marsikdaj prikrajšani za kakšno zimsko dejavnost,« prizna 35-letnica, ki v letošnji sezoni do zdaj na urejenih smučiščih ni smučala še niti enkrat, a se je zato s turnimi smučmi večkrat odpravila na različne vrhove v Kamniško-Savinjskih Alpah. »Turna smuka postaja moja nova velika ljubezen. Ima to prednost, da si pri njej vedno sam. Ne maram namreč velike gneče na smučiščih in dolgega čakanja na sedežnico oziroma vlečnico.« Zahtevnih daljših prog v Sloveniji ni veliko, a to ne pomeni, da tudi profesionalni smučarji ne morejo potešiti svojih apetitov po dobri smuki. Še posebej ji je všeč smučišče Podkoren v Kranjski Gori, že ves čas ima v njenem srcu osrednje mesto smučišče Golte, ki velja za njeno domače »prizorišče«, kjer je pri petih letih naredila prve zavoje. Navdušila sta jo starejša sestra in oče, ki je bil trener v velenjskem smučarskem klubu. »Ker sem ji pri vseh stvareh želela slediti, sem ji tudi pri tem,« se v smehu spominja Drevova, ki je veljala za deklico s polno energije. Preživljanje časa na smučišču se ji je zdelo nekaj najlepšega.
Več kot deset let
Vse to je pripeljalo tako daleč, da je kot profesionalna alpska smučarka v svetovnem pokalu nastopala več kot deset let. »Bile so dobre in slabe sezone, sezone, ko sem se poškodovala, ko sem se vračala po poškodbah. Po koncu kariere, ko imam čas pogledati nazaj, sem ugotovila, da je bilo to res lepo obdobje, v katerem sem doživela marsikaj lepega. Biti vrhunski športnik je po eni strani privilegij, a po drugi zahteva določena odrekanja. Tega desetletja ne bi za menjala za nič na svetu, sem namreč hvaležna, da sem ga lahko preživela kot profesionalna športnica,« leto po koncu kariere pravi Šmarčanka, ki je v svetovnem pokalu dvakrat stala na odru za zmagovalke. Obakrat je bila druga, januarja 2016 v Flachauu in pozneje še v domačem Mariboru, v obeh primerih je zaostala le za NemkoViktorio Rebensburg.
Januarja 2019 si je na treningu veleslaloma v Kronplatzu poškodovala desno koleno, strgala si je sprednjo križno vez. Sledilo je dolgo okrevanje. »V tem času sem ugotovila, da se ne počutim več pripravljeno, da bi se vrnila na tekme svetovnega pokala. Za mano je bilo dovolj poškodb, prav tako nisem bila več med najmlajšimi, zato sem se odločila, da je čas, da se v življenju lotim še drugih stvari,« še doda Drevova, ki se je že v zadnjih letih profesionalnega ukvarjanja s športom začela spogledovati s podjetništvom. Ob vsem tem še vedno ni pozabila na študij primerjalne književnosti in sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Kot pravi, ga je najprej imela namen dokončati po koncu smučarske kariere, kar se je sicer nekoliko zamaknilo, a še vedno ostaja to trdno v njenih načrtih.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se