Dravinjska dolina je na sončno nedeljo gostoljubno sprejela več kot tisoč srčnih tekačev, ki so sodelovali na eni najbolje organiziranih tekaških prireditev pri nas. Konjiški maraton, katerega najdaljša proga sicer meri 21 kilometrov, vselej postreže z imenitnim dodatnim, predvsem glasbenim programom. Piko na i vzdušju pripravijo navijači ob progi. Letos so se lahko znova v večjem številu zbrali tudi v štartno-ciljnem prostoru. Organizatorji Konjiškega maratona so že devetič dokazali, da se držijo gesla, da je to maraton z dušo.  

Da so njegove roke mirne in da je njegov vid oster, dokazujejo pokali, ki jih je v vseh teh letih na takšnih in drugačnih strelskih tekmovanjih zbral že toliko, da zanje ni več prostora v vitrini v domači lovski sobi. Če pomislimo še na vse tiste preizkušnje, kjer se ni uvrstil med najboljše tri, je tekmovanj, na katerih je sodeloval, res ogromno. Vse to nakazuje le na to, kako močno je predan svojemu konjičku, za katerega ga je navdušil oče, prav tako natančen strelec in predan lovec. A po njem ni podedoval zgolj tega, temveč tudi družinsko obrt. Če se je več generacij njegovih prednikov ukvarjalo s podkovnim kovaštvom, se je Dušan lotil drugih izzivov na tem področju. Ukvarjati se je začel z jeklenimi konstrukcijami.

Častni občan Gornjega Grada je na paraolimpijskih igrah v Tokiu – tako kot v Londonu in Riu – osvojil srebrno medaljo v disciplini zračna puška stoje v kategoriji R4. To je bilo jubilejno, že 50. odličje za slovenske športnike invalide na največji in najpomembnejši športni prireditvi. Nato je Nani osvojil še bronasto kolajno v disciplini zračna puška leže. S tem je presegel pričakovanja vseh, sam pa pravi, da je bil izjemno pripravljen in motiviran. Sprejemov za našo reprezentanco je bilo nekaj, za Tirška se še vrstijo.

Na zadnjo septembrsko nedeljo bodo tekači ponovno teklI po Dravinjski dolini. Lepa in razgibana proga v Slovenske Konjice vsako leto privabi več tekačev. Letos jih bo ob vznožju vinorodnih gričev teklo približno 1.100, saj so morali organizatorji zaradi znanih omejitev za preprečevanje širjenja virusa prijave nekoliko omejiti. A to konjiškemu maratonu ne more vzeti duše.  

Javno podjetje Zelenice je v krajevni skupnosti Ostrožno začelo obnavljati športne povšine in otroško igrišče. Do konca meseca bodo tako uredili obstoječe košarkarsko igrišče in travno podlago igrišča. Postavili bodo novi igrali na vzmet, elemente za vadbo na prostem, novo urbano opremo in uredilo dostopne poti. Dela so ocenjena na približno 68.000 evrov.    

V izdihljajih sezone se je znova izkazala članica Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej. Na finalu diamantne lige v Zürichu je v skoku s palico osvojila tretje mesto. Preskočila je 4,67 m, ko pa je bila letvica postavljena za decimeter višje, je Šutejeva že letela čez njo, nato pa jo je podrla z roko.

Da je pri Ušenovih v Zgornjih Grušovljah doma konjeništvo, obiskovalec spozna že pri vhodu na njihovo dvorišče, kjer ga pozdravi vrsta prikolic za prevoz konj. Ko stopi še nekaj korakov naprej, se za zgradbami, oblečenimi v zelenje, odpre pravi mali konjeniški raj, v katerem v času našega obiska ni manjkalo otroškega vrveža. Mladi udeleženci jahalnega tabora so hiteli sem in tja po dvorišču, čistili konje, pospravljali jahalno opremo in se pod mentorstvom najmlajših članic družine Ajde in Jane preprosto imeli odlično. Prirejanje taborov je zgolj ena od spremljevalnih dejavnosti Ušenovih, ki se v prvi vrsti ukvarjajo z vhlevljanjem in vzrejo športnih ter rekreativnih konj, nad čemer bdi njun oče Gregor.

Ujeli smo jo skrito med konji v Podvinu pri Polzeli, ko je skrbno ščetkala in gladila njihovo kožo. Nika Kumer se je vanje zaljubila že kot deklica, predana jim je še danes. To kažejo njeni tekmovalni podvigi, zaradi česar je s svojim konjem Espionom A.C. do zdaj prepotovala že velik del Evrope. Nazadnje je bila konec letošnjega julija na evropskem prvenstvu v preskakovanju ovir na Portugalskem. Njen drugi dom je pred dvema letoma postala Nizozemska, kjer se osemnajstletnica v teh dneh že pripravlja za kategorijo mladih jahačev do enaindvajset let.

Špica ob sotočju Savinje in Ložnice je zdaj znana celjska točka za sprehajalce in tudi turiste, obenem slovi po koncertih znanih skupin, poseben ton pa ji dajejo kajakaši, brez katerih imenitne čolnarne z gostinskim objektom sploh ne bi bilo. Z izjemno energijo – da ne pojenja, neutrudno skrbi predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda – prinašajo medalje z velikih tekmovanj, še zlasti mladinskih. Letos je kar tri osvojil mladinec Jan Ločnikar.

Celjski mladinski center (MCC) je v sodelovanju s Planinskim društvom Celje – Matica na novo uredil plezalno steno, ki zdaj omogoča varno in prijetno plezanje. Mestna občina Celje pa je uredila tamkajšnjo okolico in pod skalno steno postavila leseno klop, nedaleč stran pa lesen podest. Skupen projekt, ki ponuja dodatno možnost za aktivno preživljanje prostega časa, je bil dopoldan uradno predan svojemu namenu.

Četrto leto zapovrstjo so se sredi poletja mladi hokejisti potili na ledu, nato pa - letos prvič - pešačili do celjske vojašnice, kjer so spali v šotorih. Na kampu, ki ga po strokovni plati vodi priznana slovaška hokejska akademija Powerplayers, jih je sodelovalo 65. Bili so iz sedmih držav, poleg Slovencev so bili tu še Ukrajinci, Slovaki, Hrvati, Madžari, Srbi in Nemci.

Sistem KolesCE bo v Celju kmalu imel že deset tisoč registriranih uporabnikov. V ponedeljek je bilo v sistemu 9.724 zabeleženih registracij, tako da v Mestni občini Celje (MOC) pričakujejo, da bodo okroglo številko dosegli predvidoma konec avgusta ali v začetku septembra.

Urban Šipec, športni pedagog na II. Osnovni šoli v Rogaški Slatini je včeraj nekaj po 20. uri uspešno končal zahteven športno-humanitarni projekt. V okviru t.i. kolesarskega Everestinga je prekolesaril 8848 višinskih metrov, kot je visoka najvišja gora na svetu, Mount Everest.  

Ob zaključku olimpijskih iger v Tokiu in ob velikih uspehih naših športnikov, bo jutri v olimpijskem duhu utripalo tudi Laško. Občina Laško in Stik Laško v sodelovanju s Pivovarno Laško Union v mestu pripravljajo posebno olimpijsko dogajanje in vzdušje.

Tina Trstenjak se je dotaknila zvezd. Po brazilskih igrah se je tudi na japonskih uvrstila v finale med judoistkami težkimi do 63 kilogramov. Le kanček sreče, znanja ali energije jo je delil do druge zlate medalje, s čimer bi se izenačila z legendarnim Mirom Cerarjem. Presegla je svojo vzornico Urško Žolnir, ki se je povzpela na Olimp ter osvojila še bronasto kolajno. Isti izkupiček ima tudi (v dresu jugoslovanske reprezentance) celjski rokometaš Rolando Pušnik.

Mestna občina Celje je ta teden začela nameščati nove postaje za izposojo koles v sistemu KolesCE. Postavili bodo 12 novih postaj in do konca poletja kupili 71 novih koles, od tega 43 električnih in 28 navadnih. Projekt je ocenjen na okoli 600 tisoč evrov, slabih 300 tisoč evrov predstavljajo nepovratne spodbude Eko sklada.

Celjska judoistka Tina Trstenjak je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojila srebrno kolajno v kategoriji do 63 kilogramov.

Celjska judoistka Tina Trstenjak se bo za preboj v finale olimpijskega turnirja borila z bronasto z zadnjih evropskih iger v Minsku, Italijanko Mario Centracchio, s katero se na uradnem tekmovanju še ni pomerila.

Nedeljski štajerski nogometni derbi v Celju se je končal šele ob 23.00, kajti sprva je bil zaradi močnega naliva oziroma razmočene zelenice prekinjen po treh minutah in preložen za tričetrt ure.

  Življenjepis Leopolda Poldija Koresa je na trenutke podoben hollywoodskemu filmu. Mladeniča iz Rogaške Slatine, ki se je od malih nog rad podil za žogo, so pri devetnajstih letih vabili v ekipo Crvene zvezde. Kljub temu da ga je v Rogaški že čakal zvezdin avtomobil, je namesto morebitne športne kariere izbral dokončanje šolanja. Legendarno je število njegovih zadetkov, ki jih je na številnih nogometnih tekmah poslal v gol. Velikokrat je natančno ciljal, zahvaljujoč bratovim podajam. Spoštovanja ni užival le na zelenici igrišča, ampak tudi pri pedagoškem delu, ko je v več kot 30-letnem obdobju vplival na kopico učencev. Nič čudnega torej, da je bil letos izbran za novo ime na zidu prepoznavnih Slatinčanov, za tako imenovano slat'nsko legendo.