Rekreativni kolesar Silvo Jakopec, član Kolesarskega kluba Laško, se je včeraj zvečer po osmih dneh vožnje in po več kot tisoč prevoženih kilometrih po nekdanji slovenski kolesarski transverzali vrnil v domače Laško. S turo, ki jo je v Laškem 6. julija tudi začel, je obeležil 25-letni jubilej od takrat, ko je prvič uspešno prevozil pot po Sloveniji, ki si jo je zamislil legendarni Tone Fornezzi – Tof, prav tako navdušen rekreativni kolesar.

Po dnevu počitka je kolesar Silvo Jakopec iz Zidanega Mosta, ki ga spremljamo na njegovi poti po jubilejni slovenski kolesarski transverzali, se je po dnevu počitka iz Kopra včeraj odpravil proti Kočevju. Načrtovani premor je pred zadnjima dvema etapama izkoristil za manjše popravilo kolesa.  

Rekreativni kolesar Silvo Jakopec iz Zidanega Mosta, član Kolesarskega kluba Laško, ki ga spremljamo na njegovi jubilejni poti po nekdanji slovenski kolesarski transverzali, dolgi več kot 1000 kilometrov, je v petih dneh prevozil 745 kilometrov in se počasi bliža cilju.

Občani Šentjurja in obiskovalci se po občini že lahko zapeljejo s kolesi, ki si jih lahko izposodijo v sistemu izposoje javnih koles. 22 koles je na voljo na petih izposojevalnih točkah.

Rekreativni kolesar Silvo Jakopec, ki ga spremljamo na njegovi 1000 km dolgi poti po nekdanji slovenski transverzali, je včeraj prekolesaril 207 km od Benedikta do Kamnika. To je bila verjetno ena najdaljših etap na načrtovani osemdnevni turi.  

V naši medijski hiši spremljamo projekt rekreativnega kolesarja Silva Jakopca iz Zidanega Mosta, sicer že več let živečega v Laškem, ki se je odločil, da bo po četrt stoletja ponovno prekolesaril nekdanjo slovensko kolesarsko transverzalo. Ta je dolga več kot 1000 kilometrov, njen idejni oče pa je legendarni Tone Fornezzi – Tof, prav tako navdušen kolesar.

  Nebo nad Celjem te dni še pogosteje kot ponavadi krasijo tihe umetne ptice. Celjski aeroklub gosti državno prvenstvo v jadralnem letenju in mednarodno tekmovanje Celje Cup, na katerem je zbrana svetovna smetana tega športa. Organizacija tekmovanja na najvišji ravni je sočasno lepa nagrada in poplačilo za ves trud, ki so ga člani Aerokluba Celje vložili v obnovo po uničujočem požaru pred štirimi leti. Danes se lahko na domačem letališču v Levcu pohvalijo, da imajo poleg tradicije tudi najsodobnejši hangar v širši regij. Poleg ljubezni, ki jo vlagajo v razvoj športnega letenja, in širjenja tehniške kulture imajo člani celjskega kluba tudi veliko znanja in izkušenj. Prav slednje so pri letenju ključne.  

Časovni stroj zgodovinskega pregleda pisanja Novega tednika, ki ga pripravljamo ob jubileju našega časopisa, smo tokrat ustavili v letu 1976 in se osredotočili na to, kaj smo v drugi polovici junija pisali o športu. Seveda je bila glavnina pozornosti namenjena največjemu športnemu tekmovanju do takrat v Celju, 35. balkanskim atletskim igram, ki so bile za atlete eden zadnjih večjih preizkusov pred olimpijskimi igrami v Montrealu. To je bil nasploh dogodek izjemnega pomena za Celje, mesto je živelo z njim, zato seveda tudi ne preseneča, da mu je vodstvo takratnega uredništva namenilo veliko prostora v časopisu in v dveh zaporednih številkah tudi naslovnico.

V Libojah nastaja adrenalinsko-športni park za vse generacije Že lani so se športni zanesenjaki iz Liboj in okolice, združeni v Športno društvo Vertikala, lotili velikopoteznega projekta. Z rednimi delovnimi akcijami ob koncih tedna in s pomočjo lokalnih podjetnikov ter Občine Žalec so začeli nekdanje libojsko smučišče spreminjati v kolesarski park. Prve vožnje so opravili v maju, 4. julija bodo pripravili manjše odprtje s spremljevalnim programom, uradno pa naj bi kolesarski park na pobočju nekdanjega smučišča odprli v drugi polovici septembra. Sosednja društva, ki jih druži ljubezen do športa, narave in domačega Kotečnika, pripravljajo kolesarsko-tekaško-plezalni festival.  

V dvorani Zlatorog so rokometaši Celja Pivovarne Laško prejeli medalje in pokal za naslov državnega prvaka. Podelil jim jih je Goran Cvijić, generalni sekretar Rokometne zveze Slovenije. Jutri bo Evropska rokometna zveza objavila dokončen seznam klubov, ki bodo tekmovali v ligi prvakov. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da bo jutri celjski klub prejel veselo novico z Dunaja.

Nogometaši Celja so po nepopolnem 27. krogu 1. slovenske lige utrdili svoj položaj na lestvici in zdaj za vodilnimi Ljubljančani zaostajajo zgolj za dve točki.

Pred 25 leti, natančneje 4. maja leta 1995 je nekdanji kapetan Celja in tudi islandskega Vikingurja Jani Žilnik ustanovil Nogometno šolo Mali šampion. Diplomirani inženir metalurgije je dve generaciji Šampiona do 15 let pripeljal do naslovov državnih prvakov. Člansko moštvo Šampiona je tri sezone igralo v 2. SNL. DEAN ŠUSTER »To so bila leta vzponov. Po osmih letih od ustanovitve nas je zadel uspeh. Sam sem pričakoval, da nas bo celo prej. Pomembno je, da se je večina igralcev uspešno šolala. Leta 2006 smo imeli izjemno generacijo. Antonio Mlinar Delamea, prvi Slovenec v najmočnejši ameriški ligi, in Boban Jović, sta bila kasneje občasna slovenska članska reprezentanta. V prvi ali drugi slovenski ligi, nekateri pa tudi v tujini, so igrali Rok Baskera, Rade Jovanović, Tomaž Kožar, Miha Goropevšek, Miha Korošec, Matic Čretnik, Žan Horvat, Tadej Žagar, Jaka Bizjak, Uroš Korun, Žiga Škoflek, Blaž Kramer, Tadej Kotnik,« se spominja Žilnik. Več v tiskani izdaji Novega tednika.

»Ko je bila karantena zaradi koronavirusa in nisem smel na trening, sem šel vsaj v garažo in za nekaj minut prižgal motor. Takoj ko sem zavohal bencin, sem se bolje počutil.« Tako pravi Ambrož Vahen, lanski državni in evropski prvak v vožnji s stoječim vodnim skuterjem. Svoj adrenalinski konjiček sicer opiše kot zahtevno in garaško dejavnost. A hrup, hitrost in vznemirjenje ob premagovanju valov odtehtajo še tako boleče mišice.

Na savskih brzicah so ob varnostnih ukrepih za zaprtimi vrati izpeljali prvo slalomsko tekmo v letošnjem letu. Trenutnim razmeram primerno je na interni tekmi pokal za najhitrejšega tekmovalca dne nosil naziv korona pokal, prejel pa ga je Peter Kauzer, ki je bil izmed vseh najhitrejši in se veselil zmage med kajakaši. Za njim je 67 stotink sekunde zaostal Celjan Martin Srabotnik.

Leta 2004 v Atenah Urška Žolnir, leta 2008 v Pekingu Lucija Polavder, leta 2012 v Londonu Urška Žolnir ter leta 2018 v Riu Tina Trstenjak in Ana Velenšek. To so dobitnice olimpijskih medalj pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana. In kaj bomo zapisali za leto 2020? Da se je prekinil izjemen niz članic celjskega kluba Z´dežele Sankaku. Toda ne zaradi neuspešnih nastopov – slabe pripravljenosti, poškodb, sodniške nenaklonjenosti - temveč zaradi preložitve olimpijskih iger v Tokiu na naslednje leto.

  Njegova delavnica je neke vrste zatočišče. Vanjo se umakne v trenutkih ustvarjalnega navdiha in tudi takrat, ko počutje ni najboljše. Včasih mu delo z lesom pri tem pomaga, vedno tudi ne, pravi Jure Prepadnik, stilni mizar iz Nazarij. Že v otroštvu ga je začaral ta vsestransko uporaben material, ki omogoča ustvarjanje najrazličnejših uporabnih in umetniških predmetov. Sam izdeluje posodo, drobne okrasne predmete, nakit ... Kar pač prinese trenutni navdih ob dobri glasbi v ozadju.