Arhiv NTRC

V dneh pred občinskim praznikom smo se v Luče in Podvolovljek odpravili tudi mi. Potepanje smo začeli v turističnoinformacijskem centru, kjer smo naleteli na mladega domačina Urbana Romška, sicer tudi člana Turističnega društva Podvolovljek. Ujeli smo ga ravno v trenutku, ko je v tekoči angleščini nizozemski družini pojasnil, kako najlažje priti do njihovega cilja. Takšni prizori, kot pravi študent turizma, niso redkost. Luče so namreč tako kot celotna Zgornja Savinjska dolina v zadnjih letih zelo priljubljene med tujimi obiskovalci. »Nekoč smo imeli zgolj obiskovalce ob koncih tedna, v zadnjih letih k nam prihajajo tudi med tednom in za dlje časa. Veliko je gostov iz Italije, Nemčije in Avstrije, veliko je tudi Nizozemcev, ki jim je Zgornja Savinjska dolina všeč zaradi raznolikosti narave,« pove študent turizma. Še vedno prednjači kmečki turizem, vedno več je apartmajev, v katerih domačini ob redni zaposlitvi vidijo postranski zaslužek. Dobro zaseden je avtokamp v bližini Savinje. »Korona« in z njo povezani ukrepi se na srečo niso toliko poznali, ker so jih po besedah Urbana rešili boni. »Lani smo slovenski gostje pokazali, da znamo ceniti Slovenijo, le malo nas je treba k temu spodbuditi. Res je, da so to bili le nekajdnevni izleti, a so kljub vsemu rešili sezono,« pravi enaindvajsetletnik in dodaja, da lani tujih gostov ni bilo, le izjemoma kakšen, medtem ko je letošnja sezona s tega vidika nekoliko boljša.

Znana podoba z letakov

Namen Turističnega društva Podvolovljek, ki ima od dvajset do petindvajset aktivnih članov, nista zgolj turistični razvoj in promocija Luč z okolico, temveč celotne Zgornje Savinjske doline. »Zelo ponosni smo, da lahko v tako majhnem kraju ponudimo in pokažemo toliko različnih stvari. Obiskovalec si lahko ogleda številne naravne in kulturne zanimivosti,« pove sogovornik, ki med biseri izpostavi Žagerski mlin v Podvolovljeku. »Njegovo fotografijo lahko zasledimo na številnih prospektih in promocijah, ne samo naših, temveč tudi Slovenske turistične organizacije. V njegovi bližini je Repov slap, nedaleč stran še slap Cuc.« Njegov namig za izlet sva s fotografom takoj pograbila in v središču Luč sledila smerokazu za Podvolovljek, kamor na izletu po Zgornji Savinjski dolini, kljub temu da ga je v središču omenjenega kraja težje spregledati, le redko zavijemo. Ni nama bilo žal.

V zavetju lapuhovih listov

Podvolovljek je razloženo naselje večinoma dolinskih domačij. Razteza se ob Lučnici nad njenim sotočjem z Lučko Belo in ob potoku Brložnici. Cestna povezava čez prelaz Volovljek povezuje Podvolovljek s Kamnikom. Po nekaj kilometrih vožnje sva Žagerski mlin zagledala na levi strani, skritega med mogočnimi lapuhovimi listi. Da bi v njem ujela prikaz mletja žit, kar že tradicionalno obudijo vsaj enkrat na leto v času Lučkega dne, sva bila za kakšen dan prehitra, a sva zato lahko občudovala njegovo idilično zunanjost. Gre za edini še delujoči mlin na vodni pogon v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. Pred 2. svetovno vojno je bilo samo v Lučah in bližnjih zaselkih več kot dvajset podobnih mlinov. Ker zaradi elektrifikacije in tehničnega napredka niso bili več ekonomsko upravičeni, so večinoma sčasoma propadli. Žagerski mlin je bil v katastru zaveden že v času Marije Terezije, torej je star vsaj 250 let. Leta 1990 ga je uničila poplava, a ga je nato leta 1996 obnovil Jože Kaker iz Luč. Princip delovanja je enak kot pred stoletji. Voda poganja mlinsko kolo, ki s pomočjo lesenih zobniških prenosov vrti par črnih kamnov. Manjša težava, a hkrati zanimivost tega mlina je, da se ne vrti ves čas enakomerno, saj količina vode niha. Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku