Gorska roža sredi šmarskih strmin
Kmetija Gorska roža nas pozdravi na sončnem pobočju pod najvišjim vrhom v občini Šmarje pri Jelšah. Strma tla, ki bi jih težko namenili katerikoli poljščini, so se izkazala kot odličen prostor za nasad zdravilnih zelišč. Zemljo ob pomoči moža Borisa tam ročno obdeluje Špela Pogelšek, ki jo pri delu vodi spoštljiv odnos do narave. Z zdravilno močjo zelišč je želela najprej okrepiti svoje zdravje. Povsem naključno je ob tem odkrila tudi priložnost za lastno podjetniško pot.

Špela Pogelšek je magistrica inženirka logistike. V svojem poklicu ni našla dela, vendar je v času iskanja službe našla pot do sebe. Ker ima težave s srcem, z ožiljem in s krčnimi žilami, je razmišljala, kako bi si lahko zdravje izboljšala na naraven način. Izvedela je za zdravilno moč ajde, saj njeni cvetovi, stebla in listi krepijo kapilare, uravnavajo krvni tlak in pospešujejo pretok krvi. Omenjena rastlina je prostor našla na domači njivi, saj sta Špela in njen mož Boris ravno v tistem obdobju širila obdelovalne površine, da bi bila bolj samooskrbna. Sčasoma sta ugotovila, da bi lahko zdravilne rastline ponudila tudi drugim, ne le prijateljem in članom družine. Špelo je raziskovanje skrivnosti zelišč posrkalo vase. Ko je opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarko, so se ji odprle številne podjetniške ideje.
Vrata, ki vodijo do zdravja
Mož ji je z ljubeznijo uredil prostor za predelavo zelišč. V njem je sušilnica, kjer lahko v nekaj urah posuši določene zdravilne rastline, na primer ajdo, oves, bezeg. Takšno sušenje, kjer temperatura ne preseže 40 stopinj Celzija, je potrebno za to, da se na rastlinah ne pojavi morebitna plesen. Veliko zelišč suši naravno, in sicer na kozolcu, kjer pri tem pomaga prepih. Kako ve, da so zelišča dovolj suha? Pojasnila je, da se takrat kar lomijo pod prsti.
Za vrati z napisom Zakladnica zdravja se skriva letošnja bera zelišč. Čeprav je polovica letošnje pridelovalne sezone že mimo, je bilo zaradi nestanovitnega vremena nekatere rastline težko pridobiti. Kljub temu barvna paleta in zanimiv vonj pričata o bogastvu, ki ga daje narava. V oči nam padejo posušeni cvetovi vrtnic. Špela jih opiše kot pomirjujoče zelišče, ki pomaga pri ženskih tegobah. Najpogosteje jih pripravi v čajnih mešanicah, iz njih izdeluje sirup ali potpuri. Za te namene so primerne vse vrste vrtnic. Pomembno je, da so čim bolj rdeče, saj vsebujejo več koristnih sestavin, je namignila.
Med zelišči, ki jih je letos nabrala precej več kot lani, so bezeg, pljučnik in grenkuljica. Težje je bilo s pridobivanjem kopriv, ki so jih zaradi padavin napadale bolezni in uši. Meta je slabše rodila, ker ni bilo prave zime s snegom. »Meta je rastlina, ki se plazi po zemlji in poganja korenine. Ker je bilo pozimi malo padavin, jo je to zavrlo v rasti, zdaj se počasi obnavlja,« je pojasnila Špela, ki je steklene kozarce napolnila tudi s posušeno pravo sivko. Za razliko od lavandina, ki ga pogosto sadimo v naših vrtovih, je sivka primerna za uživanje. Prava sivka pomirja, pomaga pri nespečnosti, depresiji, glavobolu, prehladnih obolenjih in med drugim ureja krvni tlak, je pojasnila sogovornica.
V svoji delavnici izdeluje tudi mazila. Vanje med drugim zameša izvlečke goji jagod in smilja. Slednji je po njenih besedah znan kot eliksir mladosti, saj pomaga pri nastajanju kolagena pod kožo, goji jagode pa so znane kot vir antioksidantov. Vse to mlada zeliščarica ujame v olivno olje, ki mu nato doda še čebelji vosek. Mazilo iz poljskega maka, s katerim se namažemo po čakrah, povečuje življenjsko energijo, je dejala. Spet drugo mazilo je na primer namenjeno tistim, ki se ukvarjajo z intenzivnimi treningi, saj pomaga pri težavah z mišicami, s sklepi ter pri celjenju odrgnin in ran.
Špela ne skrbi le za svoj vrtiček, ampak rada sodeluje tudi z drugimi. Kot pravi, bi ji sami zmanjkalo časa za vse. Tako na primer na svoji kmetiji gostom ponuja nekatere izdelke, ki nastajajo izpod rok drugih mladih ustvarjalnih ljudi. Na svoje poličke uvršča naravne sveče, tinkture in mila. Čaji in mazila z Nunske gore potujejo na druga prodajna mesta po državi.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku