Strokovnjakinja v svetu oblačilne znanosti
Danes nas na vsakem koraku spremlja pametna tehnologija, pri čemer morda marsikdo ne ve, da so lahko pametna tudi naša oblačila. Oblačilo, ki bi lahko pomagalo osebam z demenco, pravkar razvija mladi raziskovalec pod mentorstvom prof. dr. Jelke Geršak s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Strokovnjakinja z izjemno bero znanstvenih projektov, ki se oblačilni znanosti posveča že vrsto let, bo ob letošnjem prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejela plaketo.
Lani je minilo 40 let, odkar je redna profesorica za področje oblačilnega inženirstva in znanstvena svetnica Jelka Geršak zaposlena na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Čeprav bi se že lahko upokojila, je dala prednost mentoriranju mladega raziskovalca, ki razvija oblačilo za osebe, ki imajo demenco. Močno jo je namreč nagovorila zgodba starejše dementne osebe, ki je zaradi padca obležala in kasneje umrla. V pametno oblačilo, ki ga razvijajo na mariborski strojni fakulteti, bo vgrajen merilni sistem, ki analizira hojo in loči, ali človek na primer stoji med kuhanjem kave ali pa je obstal zaradi drugih razlogov. »Ljudje z demenco ali s parkinsonovo boleznijo včasih zamrznejo, želijo iti naprej, a ne morejo. Raziskovalec je razvil pet majhnih stimulatorjev, ki bodo vibrirali in tako človeka spodbudili k premiku. Vse to je zasnovano na algoritmih, ki temeljijo na umetni inteligenci,« je povedala Geršakova. In dodala, da testiranje oblačila že opravljajo pod okriljem ljubljanske nevrološke klinike. Njena želja je, da bi tovrstno oblačilo patentirali in ga ponudili za proizvodnjo. »Smisel doktorske disertacije ni le pridobitev potrdila, da je študent doktoriral. Glede na ves vložen trud je moj cilj, da bi sledila praktična uporaba naših dognanj.«
Tudi za otroke in vojake
To ni edina inovacija, posvečena osebam z demenco. Doktorica znanosti, ki je vrsto let koordinirala program, namenjenmobilnosti študentov in profesorjevmed različnimi državami, je študente spodbudila tudi k snovanju tako imenovane jakne z napovednikom. V jakno, ki je požela precej priznanj, so vgradili elektronske naprave, s pomočjo katerih je lahko svojec nagovoril osebo z demenco. Povedal ji je lahko, kateri del dneva je in kakšne dejavnosti jo čakajo, kdaj je čas za zajtrk, kdaj za telovadbo ali kdaj je treba iti na pregled k zdravniku.
Študentje so v sklopu enega od mednarodnih projektov pod vodstvom Geršakove med drugim razvijali tudi oblačila, ki bi pripomogla k večji varnosti otrok med hojo ali vožnjo s kolesom. Domislili so se vetrovke, del katere so opozorilni znaki, s pomočjo katerih so otroci bolj vidni. Za kolesarje so snovali jakne, ki so s pomočjo ukaza na rokavu ali ukaza na krmilu kolesa prižgale ustrezne smernike na hrbtni strani oblačila.
Je pa letošnja prejemnica občinske plakete med drugim patentirala še poseben neprebojni jopič, ki bi lahko bil uporaben za vojsko. Omenjeno oblačilo je namreč zasnovano tako, da delno ščiti proti preboju, zaznava mesto morebitne poškodbe, meri temperaturo poškodovanca in podobno.
Foto: Andraž Purg
»Propad slovenskih tekstilnih podjetij me še vedno boli in ga pravzaprav ne morem razumeti. Tekstil je namreč dobrina, ki človeka spremlja od rojstva do zadnjega dne. Človek niti en dan ne more biti brez oblačil,« pravi sogovornica, ki je magisterij in doktorsko disertacijo uspešno zagovarjala na Tekstilno-tehnološki fakulteti Univerze v Zagrebu.
