V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

Minuli konec tedna so na Dobrovljah uradno odprli in blagoslovili prenovljen planinski dom, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Občina Braslovče ga je v tem času temeljito obnovila. Novo zgodbo je v prenovljenih prostorih začela pisati nekdanja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. »Želim si, da bi dom na Dobrovljah spet postal prava planinsko-kolesarska turistična destinacija,« je po uradnem odprtju poudarila Vetrihova. Njenim željam se je pridružil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je poudaril, da je bila obnova dotrajanega doma z vidika pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov.

Novembra bodo v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih v Celju predstavitve participativnega proračuna. Spomnimo, da so celjski svetniki konec septembra sprejeli pravilnik o postopku njegove izvedbe. Občanom omogoča, da neposredno odločajo o porabi dela proračunskih sredstev. Leta 2026 bo za tak proračun v Celju namenjenih 250 tisoč evrov, denar bo razdeljen med osem območij. Vsakemu območju bo dodeljenih 30 tisoč evrov. O porabi tega denarja bodo neposredno odločali občani. (SŠol, foto: Pixabay)

V Premogovniku Velenje imajo vzpostavljen varnostno-tehnološki informacijski sistem Vtis, ki neprekinjeno, 24 ur dnevno, spremlja razmere v jami. Prav tako imajo načrt obrambe in reševanja, v katerem so navedene vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa globoko pod zemljo ter navedeni vsi preventivni in kurativni ukrepi. Jamska reševalna četa Pod okriljem jamske reševalne službe deluje jamska reševalna četa. V njej so najbolj usposobljenih sodelavci kolektiva, ki so tudi v najbolj zahtevnih razmerah pripravljeni pomagati ter reševati ljudi ter premoženje. Člani imajo ustrezna znanja za posredovanje v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči. Zato so vključeni tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. »V našem premogovniku imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike, ki rudarjem zagotavljajo vir svežega zraka, vsi imajo za pasom samoreševalni aparat, ki ga uporabijo, če je potrebno, zaposlene prav tako redno usposabljamo in ozaveščamo, kaj lahko za varnost storijo sami,« je pred začetkom reševalne vaje povedal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. V obsežni in zelo zahtevni vaji reševanja so sodelovali Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, celjska izpostava Republiške uprave za zaščito in reševanje, Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita zahodnoštajerske regije, Inšpektorat za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo ter osebje velenjskega zdravstvenega doma. Fotoreportažo si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 7. november 2024!