Pri nas si za dobrobit živali prizadevajo številni prostovoljci in aktivisti različnih društev, ki zanje marsikdaj naredijo več kot za to ustanovljene različne ustanove. Čuteč in odgovoren odnos do živali se običajno razvije že v zgodnjem otroštvu in nekatere tako prevzame, da se vse življenje trudijo prispevati svoj delež za njihovo lepše življenje. Predstavljamo štiri mlade ljudi, ki vsak po svojih močeh pomagajo, kjer lahko. Skupni cilj njihovih nedavnih prizadevanj je bila pomoč Društvu za lepše mačje življenje (DZLMZ) iz Vojnika. Lea Plahuta in Nejc Hribernik sta poskrbela za postavitev novih hišic za prostoživeče mačke v Celju, kjer je prejšnja njihova zavetja nekdo uničil in živali skušal zastrupiti. Za dobrobit živali se trudita tudi Kaja Škoflek in Tadej Turnšek. Kaja je organizirala zbiranje hrane zanje, Tadej je DZLMZ daroval svoji sliki, ki sta na licitaciji dosegli lep izkupiček, namenjen skrbi za zapuščene mačke.

Po desetletju in pol se bo v zgradbo »nekdanje občine« vrnilo življenje. Celjska družba Remont je zgradbo v središču Mozirja odkupila lani spomladi, točno leto dni po tem jo je začela še obnavljati. Na mestu nekdanjega občinskega središča bo zrasla sodobna zgradba s stanovanji. Po Brdcih in Podrožniku je to v zadnjih nekaj letih že tretji večji projekt gradnje novih stanovanj v tej zgornjesavinjski občini.

Čebelarji Čebelarskega društva Laško so bili uspešni na javnem razpisu družbeno odgovornega projekta #PRVAčebela, v sklopu katerega sta drugo leto zapored povezana Čebelarska zveza Slovenije in PRVA osebna zavarovalnica. Namen projekta je približati čebelarstvo mlajšim generacijam, zato so preko javnega razpisa in javnega glasovanja izbrali prejemnike učnih čebelnjakov.

  Na Vrhniki lahko pijemo Cankarjevo kavo, na dobrosrčnost našega največjega slovenskega pesnika opozarjajo Prešernove fige. Tudi družina skladateljev in zdravnikov Ipavcev iz Šentjurja ponuja številne iztočnice, ki lahko postanejo navdih v kulinariki in turistični ponudbi. Takšno priložnost so že zaznali v Šolskem centru Šentjur, kjer so v letu Josipa Ipavca za dijake pripravili tekmovanje v pripravi sladice, povezane z znamenito šentjursko družino. Da iz Šentjurja izvira avtor prvega slovenskega baleta pri nas, pa v Zgornjem trgu opozarjajo možički, ki so jih izdelali učenci šentjurskih osnovnih šol.