Rak dojke je v Sloveniji še vedno najbolj prevladujoča vrsta raka med žensko populacijo. Je bolezen, ki kljub napačnemu prepričanju mnogih ni omejena na neko starostno skupino ali zgolj na ženski spol. Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora zaradi raka dojke v Sloveniji letno v povprečju zboli več kot 1.500 žensk in od 10 do 15 moških. Zato so ustrezna diagnostika na primarni zdravstveni ravni, dobra obveščenost in podpora okolice ključnega pomena, da bolnice in bolniki uspešno in dostojanstveno prebrodijo to nelahko obdobje življenja in se s svojo boleznijo naučijo živeti čim bolj kakovostno.  

Celjski policisti so včeraj, okoli 23.30 ure,  v Celju,  ustavljali voznika osebnega vozila, ki znakov policistov za ustavljanje ni upošteval in je s pospešeno hitrostjo nadaljeval z vožnjo po več celjskih ulicah in nato odpeljal v smeri Laškega. Z vožnjo je ogrožal sebe, sopotnike in druge udeležence cestnega prometa.

Od petih podjetij in skladov, ki naj bi se spomladi zanimali za nakup družbe Štore Steel, je ostal le še en ponudnik. Za koga gre, v Štorah še ne morejo oziroma ne smejo razkriti, uradno je znano le, da mora do konca oktobra oddati zavezujočo ponudbo. Poslovanje jeklarne tudi letos ni najboljše. Prodala je še manj izdelkov kot lani, a bo po napovedih glavnega direktorja Janija Jurkoška končni izid ponovno pozitiven. Lani je imela 2,7 milijona evrov izgube. Družbo bo ob že sicer visokih stroških proizvodnje »udaril« še nov način obračunavanja omrežnine. Strošek zanjo naj bi na leto znašal kar 2 milijona evrov več.

Zadnja desetletja jo poznamo kot neizmerno bojevnico za boljše duševno zdravje in za boljše zdravje v družbi nasploh. Prim. Nuša Konec – Juričič, dr. med., in specialistka javnega zdravja. Zaposlena je v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa ta leta je gonilna sila celjske enote, s svojim znanjem in strokovnostjo je velik zgled svojim mlajšim kolegom, hkrati je vir motivacije za ljudi, ki jim pomaga s svojim delom. Izjemen pečat je pustila predvsem na področju osveščanja o duševnem zdravju in ne motimo se, če zatrdimo, da nosi največ zaslug za to, da je danes na Celjskem manj samomorov in več virov pomoči ljudem v duševnih stiskah. V bistvu s svojim delom rešuje življenja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, zato pogovor začneva s podatkom mednarodne raziskave za celotno evropsko regijo, ki kaže, da je bilo leta 2019 v Sloveniji od 12 do 13 odstotkov oseb, ki imajo vsaj eno diagnosticirano duševno ali vedenjsko motnjo, v celotni Evropi pa je ta odstotek znašal 15 odstotkov. Torej ti podatki za Slovenijo niso tako slabi, a še vedno bi bili lahko še boljši, dodaja sogovornica. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)