Športna nutricionistka je diplomirana teologinja in ateistka
Z Mojco Cepuš sva se s fotografom dobila pred Splavarjem. Z njo je bila sedemletna, izjemno poslušna psička Ava, doma sta Mojco čakala Boris in njuna hči, štiriletna Ana. Mojca Cepuš je zelo zanimiva oseba, ki rada svoja razmišljanja deli z drugimi. Misli se ji sprehajajo druga do druge in čeprav govori hitro, jo je možno v celoti razumeti. Rodila se je leta 1981 v Celju. Štiri leta je živela v Boštanju, potem se je vrnila v Celje, na Hudinjo.
Obiskovala je I. osnovno šolo. Dijakinja je bila tri leta na Gimnaziji Lava, v zadnjem letniku je Mojca Cepuš postala „kajuhovka“. Na I. Gimnaziji v Celju je opravila maturo.
Kako je bilo potem?
Ko sem končala srednješolsko izobraževanje, sem se vpisala na fakulteto in sem v Ljubljani ostala 15 let. Vrnila sem se, ker sem se zaljubila v Celjana.
Kdaj in kje ste pridobili mednarodni certifikat in naziv športni nutricionist?
Med študijem sem se začela ljubiteljsko ukvarjati s pisanjem jedilnikov za prijatelje. Takrat še ni bilo možnosti, kot so sedaj, za pridobivanje znanja iz prehrane, razen magistrskega študija prehrane na biotehniški fakulteti. Takrat še nisem imela diplome na svoji fakulteti in sem se raje odločila za certifikat ameriškega podjetja, ki se ukvarja s certificiranjem znanja. Zato je moj naziv certificirana nutricionistka. Nutricionizem je bil takrat res v povojih, sploh pomoč pri hujšanju. To sta delala le dva zdravnika iz Ljubljane. Nihče pravzaprav ni vedel, kaj delam, ko sem začela. Posledično je tudi zelo dolgo trajalo, preden sem lahko od svojega dela živela.
Nekje sem zasledil, da so vas v to zvabile lastne težave, motnje s prehrano ali nezadovoljstvo zaradi prekomerne teže. To drži?
Sama sebi sem se zdela pri šestnajstih letih, ko je moja telesna teža znašala 58 kilogramov, strašno debela. Zdaj, sploh ko imam več znanje iz psihologije, vidim, da je to pogost način, kako se mlada dekleta soočajo z mladostniškimi težavami. Na srečo sem si uspela pomagati in sem na tej poti razvila tudi sočutje in razumevanje do ljudi, ki se borijo s preveliko telesno težo. Ker jih razumem, jim lažje tudi strokovno pomagam.
Še prej ste postali univerzitetna diplomirana teologinja. Lahko pojasnite odločitev za tovrstno smer študija?
Verjetno sem se za študij teologije odločila zaradi svoje želje po raziskovanju temeljnih filozofskih idej. Vse materialno je minljivo, zato se mi je zdelo nesmiselno posvečati čas stvarem, ki so začasne. Ideje o biti, presežnemu, smislu obstoja in etiki so …
Foto: Nik Jarh
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
