Udobje za živali, prihranek časa za gospodarja
Marjan Klinar iz Prožinske vasi v občini Štore je od otroštva navdušen nad kmetovanjem. Odkar je pred desetletjem kmetijo prevzel od staršev, povečuje obdelovalne površine in čredo živali, kar s seboj prinaša vedno večje delovne obremenitve. Zato se je odločil za gradnjo sodobnega hleva, ki omogoča boljše pogoje za živali, tehnološke izboljšave pa so dragocene tudi zato, ker mlademu prevzemniku kmetije omogočajo prihranek časa. »Zdaj mi je res veliko lažje. Prej sem se že spraševal, kako dolgo bom še zmogel naporen ritem,« pravi sogovornik.
Klinar se tako kot njegovi predniki posveča reji krav molznic. Tovornjak tako iz Prožinske vasi vsak dan v mlekarno v Arji vasi odpelje približno 800 litrov mleka. Medtem ko nekateri opuščajo obdelovanje zemlje, Klinar kmetijo ves čas povečuje in najema dodatne površine. Trenutno skrbi za 45 hektarjev zemlje, od tega je 14 hektarjev njiv.
Zaradi več površin in vedno večje črede je imel tudi vedno več opravil. Pred gradnjo novega poslopja, ko so bile živali razpršene na več mestih, je imel samo v hlevu enajst ur dela dnevno. Vmes je moral še obdelovati površine, kositi … Hrano za živali namreč prideluje sam, dokupi le močna krmila. Ker je delo postalo neobvladljivo, je mladi prevzemnik prepoznal potrebo po dodatnih vlaganjih in se odločil za gradnjo sodobnega hleva. V tem vidi odgovor na zakonodajne smernice, ki gredo v smer opuščanja vezane reje živine. Sodobna tehnologija je nujna tudi zato, ker je za delo na voljo vedno manj rok. Po svojih močeh mu pomagata starša, njegova žena Antonija je prevzemnica kmetije v šentjurskem Hruševcu. Kolikor si lahko, si zakonca pomagata. Ko je čas za večja opravila, Marjanu na pomoč priskoči še kakšen prijatelj. »A če kmetije ne bi posodabljal in uvajal robotizacije, ne bi bil konkurenčen današnjim zahtevam,« razmišlja.
Hitro so se navadile na nagrado
V celotni čredi je trenutno 94 živali, od tega je 45 krav molznic lisaste kombinirane pasme, vmes je tudi nekaj križank. Odkar so krave v novem hlevu, se njihova mlečnost po besedah gospodarja kmetije izboljšuje. Klinar želi čredo še povečati, v hlevu ima na voljo prostor še za osem molznic. »Za molžo po novem skrbi robot, zakaj ga torej ne bi izkoristil?« pravi.
Živali so pod streho novega hleva zaživele konec novembra. Kmalu po selitvi so se privadile novemu načinu bivanja. Sogovornik meni, da so se novim pogojem lažje prilagodile, ker so se pasle že, ko so bile še telice. Le ko so telile in so postale primerne za molžo, so bile v vezani reji.
Gospodarja je presenetilo tudi, kako hitro so se navadile robota za molžo. »Res je, da jih privabi nagrada, ki jo prejmejo – to so krmila. Pri vseh živalih je glavno sredstvo podkupovanja hrana. Velikokrat gredo preverit, ali jih nagrada že čaka. A če je od zadnje molže minilo premalo časa, jih robot zavrne.«
Številne pridobitve
Pod hlevom je gnojna jama s površino 700 kubičnih metrov. Za njeno gradnjo je bilo treba ogromnobetona in kar 40 ton železa. Jama je prekrita z rešetkami, te so prevlečene z gumo, kar daje živalim občutek, kot da hodijo po travniku. Čeprav je gradnja takšnega hleva dražja kot ureditev kompostnega hleva, sogovornik pričakuje, da bo vzdrževanje stavbe preprostejše in tudi bolj ekonomično. Še ena izboljšava je potopno mešalo v gnojni jami. Mešalo v časovnih razmakih premeša gnojevko, tako da je ta vedno pripravljena za uporabo.
Konstrukcija zgradbe je betonska, za kar se je Klinar prav tako odločil zaradi želje, da bi imel z vzdrževanjem hleva čim manj dela. Na strehi so svetlobniki, tako da imajo živali v hlevu obilo naravne svetlobe. Še ena zanimivost je, da krave ležijo v ležalnih boksih, v katerih so položene sedem centimetrov debele blazine. »Odkar imajo na voljo to udobje, nobena več ne leže na rešetke,« opaža Klinar, ki načrtuje še nakup robota za čiščenje rešetk.
Foto: Andraž Purg
