Za štorsko železarno boljši časi?
Zaradi recesije v avtomobilski industriji, ki je njen največji kupec, družba Štore Steel zadnje čase ne posluje najbolje. Potrebe po jeklih, kakršna proizvaja, so namreč veliko manjše kot prejšnja leta. Po besedah novega predsednika skupščine in solastnika družbe Štore Steel dr. Tomaža Subotiča, ki je tudi največji posamični lastnik zreškega Uniorja, je kadrovska sprememba v vodstvu dobrodošla za zagotavljanje boljše poslovne kondicije podjetja z malo manj kot 500 zaposlenimi. Kot smo pred dnevi prvi poročali, so solastniki za novega glavnega direktorja med petimi kandidati izbrali dr. Matevža Fazarinca, ki bo od dosedanjega glavnega direktorja Ivana (Janija) Jurkoška vodenje železarne prevzel konec letošnjega aprila.
Spomnimo, da je zreški Unior, ki je največji lastnik jeklarne Štore Steel, svoj približno 30-odstotni lastniški delež z namenom razdolžitve začel ponovno prodajati lani. V konzorcij prodajalcev so se nato vključili še drugi trije največji lastniki – Železar Štore, ki ima v lasti približno 20 odstotkov, ter Kovintrade in Dinos, ki imata po 15-odstotne deleže. Za nakup se je sprva zanimala družba Sij, ki si je tik pred rokom za oddajo zavezujočih ponudb premislila. Da prodaja ni uspela, je bila predvsem slaba novica za Unior, ki je nameraval s kupnino od prodaje nestrateških naložb zmanjšati visok dolg.
Po propadli prodaji je bil razpuščen konzorcij prodajalcev podjetja Štore Steel. Unior je napovedal, da bo še naprej iskal kupca za svoj lastniški delež. Kako je z drugimi lastniki? Ali družba pooblaščenka Železar Štore, v kateri ste največji lastnik, ni več zainteresirana za prodajo svojega deleža?
Lahko zagotovim, da družba Železar Štore svojega deleža ne namerava prodati. Ne nazadnje sem na štorsko jeklarno tudi čustveno vezan, saj sta v njej delala že moja starša, tudi jaz sem v njej začel svojo poslovno kariero. Verjamem, da bo podjetje čez dve ali tri leta v veliko boljši poslovni kondiciji. Ob tem želim poudariti, da je družbaŠtore Steel v zadnjih treh letih v osnovna sredstva vložila 42 milijonov evrov. Mi lahko poveste, katero podjetje na širšem Celjskem se še lahko pohvali s takšno številko? Skratka, nikakršna katastrofa ni, da je poskus prodaje družbe Štore Steel padel v vodo. Menim celo, da je to za podjetje velika priložnost.
V kakšnem smislu?
Vsaka kriza je predvsem priložnost za izboljšanje poslovnih procesov in povečanje konkurenčnosti. Ključna konkurenčna prednost štorske železarne je, da sev primerjavi z evropskimi konkurenti, ki proizvajajo bistveno večje količine jekla, lažje prilagodi razmeram na trgu. Kar ne pomeni, da je ne čakajo zahtevni izzivi. Eden ključnih je povečanje prodaje. Če je leta 2023 štorska železarna prodala 131 tisoč ton jekla, ga je lani le še 118 tisoč ton. Da je podjetje rentabilno, mora letno prodati vsaj 148 tisoč ton, zato je takšen obseg proizvodnje predviden za letos.
Kako je upad prodaje v zadnjih letih vplival na poslovno kondicijo družbe Štore Steel?
Lahko vam postrežem z nekaj konkretnimi podatki – leta 2022 so prihodki štorske železarne znašali 189 milijonov evrov, leta 2023 so padli na 151,9 milijona evrov in leta 2024 na 132 milijonov evrov. Če je imelo podjetje še leta 2022 približno 10 milijonov evrov dobička, je leta 2023 beležilo že 2,7 milijona evrov izgube, lanska izguba je znašala približno milijon evrov. Ob tem naj še povem, da je EBITDA (kazalnik za uspešnost poslovanja gospodarske družbe) leta 2022 dosegla 18 milijonov evrov, leto kasneje je padla na 3,7 milijona, lani je dosegla 6 milijonov evrov, ob takšnih številkah vsak odgovoren lastnik ve, da mora ukrepati. Če podjetje ustvarja dobiček in EBITDO, potrebuje manj kreditov, manj je zadolženo in ima manj težav. Zato pogosto poudarjam, da je dobiček kisik podjetja.
Zdi se, da si evropsko direktivo glede državne finančne pomoči železarnam države različno razlagajo. Jim je finančna pomoč dovoljena ali ne?
Državna finančna pomoč železarnam ni prepovedana, če vodi k izboljšanju konkurenčnosti vključno z izpeljavo procesa zelenega prehoda. Načeloma sem sicer proti državnim pomočem, vendar menim, da je pri zelenem prehodu železarski industriji treba finančno pomagati. Slovenija bi se morala glede tega zgledovati po drugih evropskih državah. Evropskim železarskim podjetjem je bilo v zadnjih treh letih namenjenih skupno 11 milijard evrov pomoči. Največ, in sicer kar 7 milijard evrov, so dobile jeklarne v Nemčiji, 1 milijardo v Španiji, v Franciji 600 milijonov in še v petih drugih državah po 500 milijonov evrov.
Pri zagotavljanju konkurenčnosti železarn so pomembne tudi cene električne energije za industrijo. V Italiji, Španiji, Nemčiji, Franciji in Skandinaviji so kar za tretjino nižje kot pri nas. Potem je jasno, v kakšnem položaju je podjetje Štore Steel v primerjavi z največjimi konkurenti, kot so Sidenor v Španiji, Ascometal v Franciji ali Ovakom na Švedskem.
Družba Štore Steel bo to pomlad odprla center sekundarne metalurgije, v katerem bo zagotavljala proizvodnjo še čistejših jekel. Si bo z njim omogočila prodor na nove trge?
Najprej želim poudariti, da bo nov center sekundarne metalurgije stal približno 32,5 milijona evrov. To je najdražja naložba v štorsko železarno doslej. Z njo si bo podjetje zagotovilo prestop v višji prodajni razred in si s tem odprlo pot na nove prodajne trge z izdelki z višjimi dodanimi vrednostmi, a ne le v avtomobilski, ampak prav tako v drugih industrijah, tudi v vojaški. Največji kupec je zreški Unior, s katerim podjetje Štore Steel ustvari 25 odstotkov prodaje, na nemškem trgu 22 odstotkov, na francoskem 11 odstotkov in na italijanskem 8 odstotkov. To so tradicionalni trgi. V letu 2025 namerava podjetje Štore Steel na vseh trgih ustvariti promet v višini 170 milijonov evrov. (Foto: Nik Jarh)
Intervju si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 6. marec 2025!
