© 2026 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 6 min.

Program To sem jaz: četrt stoletja srčne pomoči mladostnikom v stiski


Simona Šolinič
26. 4. 2026, 05.33
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Letos mineva 25 let, odkar vrhunski strokovnjaki v programu To sem jaz pomagajo mladostnikom, ki potrebujejo pomoč zaradi duševne stiske.

to-sem-jaz, nijz-celje, petra-tratnjek
Andraž Purg
Idejna avtorica programa in dolgoletna razvojna vodja programa To sem jaz je bila Ksenija Lekić (levo). Sedaj program vodi Petra Tratnjek (desno).

V začetku tisočletja je takratni Zavod za zdravstveno varstvo Celje, danes celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ustanovil medsektorsko skupino za krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomora v celjski regiji.

Skupino je vrsto let vodila prim. Nuša Konec Juričič. V tem obdobju je, da bi podprl mladostnike med odraščanjem, nastajal tudi program To sem jaz. Idejna avtorica programa in dolgoletna razvojna vodja je bila Ksenija Lekić. Na svetovni dan zdravja, 7. aprila 2001, je na naslovu www.tosemjaz.net začela delovati prva spletna svetovalnica za mlade v Sloveniji.

to-sem-jaz, nijz-celje, petra-tratnjek
Andraž Purg
V začetku tisočletja je takratni Zavod za zdravstveno varstvo Celje, danes celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ustanovil medsektorsko skupino za krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomora v celjski regiji.

Rešili so marsikatero življenje

V vsem tem času so ustvarjalci programa s strokovnjaki, ki mladim svetujejo, rešili marsikatero življenje in pomagali mnogim.

Kot pravi Petra Tratnjek, univ. dipl. sociologinja in vodja programa To sem jaz, je bil način dela pravilen: »Mladostnikom smo se približali v okolju, ki je z leti postalo nepogrešljiv vir informacij zanje. Program so podprli izkušeni strokovnjaki iz različnih organizacij, ki so postali pionirji spletnega svetovanja mladim v Sloveniji. V vseh teh letih smo prisluhnili številnim mladostnikom. Za nekatere smo bili edini poslušalec v stiski. Verjamemo, da smo s svojim delom rešili vsaj kakšno življenje, a zagotovo smo mnogim pomagali lažje krmariti skozi izzive odraščanja.«

Koliko ljudi je vpetih v takšno pomoč? Koliko nasvetov ste vsa ta leta podelili in z njimi pomagali?

V spletni svetovalnici #Tosemjaz je vzpostavljena interdisciplinarna in medinstitucionalna mreža, ki štreje približno sto strokovnjakov z različnih področij, od psihologije, medicine, socialnega dela do pedagokike. Vsi so prostovoljci. Ta prostovoljna mreža strokovnjakov, ki delujejo v dobrobit mladih, je nekaj, na kar smo res ponosni in verjamemo, da je to največja dragocenost programa.

V 25 letih delovanja so spletni svetovalci odgovorili na več kot šestdeset tisoč vprašanj in mladim pomagali v stiskah, dilemah in pri izzivih. To kaže, kako velika je potreba po takšni obliki pomoči in koliko nam mladi zaupajo. Nekateri, ki so nekoč pri nas iskali pomoč, se vračajo kot strokovnjaki in svetovalci. To je dokaz, da ima naše delo dolgoročen učinek ne le za posameznika, ampak tudi za širšo družbo. Daje občutek, da skupaj gradimo prostor, v katerem si ljudje pomagamo in predajamo podporo naprej.

Preberite še

Spletna svetovalnica #Tosemjaz je ves čas dostopna brezplačno in anonimno.

Da. Na voljo sta klasično forumsko svetovanje in spletni pogovor s strokovnjakom. Postopek je za mladostnike zelo preprost, saj v uredništvu skrbimo za pretok informacij med mladostniki in strokovnjaki, za ustreznost komunikacije in varnost uporabnikov.

Glede na vedno bolj izražene potrebe mladih po hitrem nasvetu smo v letu 2022 v spletni svetovalnici dodali možnost spletnega pogovora. Mladostnikom je na voljo mesečni razpored z datumi in urami, ko se lahko vključijo v spletni pogovor s strokovnjakom.

Spletna svetovalnica predstavlja večinoma prvi stik pri iskanju pomoči. Zelo pomembno je, da svetovalci delujejo s posluhom za mlade, da jih razbremenjujejo in usmerjajo k spremembi. V spletni svetovalnici verjamemo v moč besed – s pomočjo tovrstne podpore jih podpiramo, opogumljamo in osmišljamo njihova doživljanja.

Čeprav duševne stiske niso več takšen tabu – ali vseeno opažate, da mladi lažje poiščejo pomoč anonimno?

Mladim veliko pomeni, da lahko v miru zapišejo, kaj jih bremeni, ob čemer ostanejo anonimni in dobijo zanesljiv odgovor. Nekatere, tudi zelo težke stiske, lažje izrazijo anonimno kot v običajnem pogovoru – bodisi s starši bodisi s strokovnjakom. Zato je ključno, da pri iskanju pomoči na spletu pridejo do verodostojnih in strokovnih virov.

Veliko stisk v obdobju odraščanja je prehodnih in jih je mogoče razrešiti hitro, včasih že z iskrenim pogovorom ali nesebično podporo tudi s pomočjo spleta. Hkrati opažamo, da je resnih stisk vedno več. Vedno več mladih potrebuje strokovno pomoč v živo in pomembno je, da je dostopna in brezplačna, brez dolgih čakalnih dob in brez ovir.

Kakšne stiske mladi največkrat doživljajo?

Največ vprašanj zastavijo o odnosih in duševnem zdravju, veliko je vprašanj o prijateljstvu, zaljubljenosti, čustvih in težavah v komunikaciji. V začetku delovanja spletne svetovalnice je bilo več vprašanj, povezanih s spolnostjo in telesnim dozorevanjem. Vedno več je zanimanja za spletne svetovalne pogovore, v katerih bolj izpostavljajo tudi najtežje stiske.

to-sem-jaz, nijz-celje, petra-tratnjek
Andraž Purg
"Mladostnikom smo se približali v okolju, ki je z leti postalo nepogrešljiv vir informacij zanje," pravi Petra Tratnjek.

Že od začetka vzporedno izvajate tudi preventivni program delavnic v šolskem okolju. Kako se to obnese?

Leta 2011 je nastal priročnik 10 korakov do boljše samopodobe. Avtorica je psihologinja Alenka Tacol. Od leta 2018 z nadgrajenim priročnikom Zorenje skozi To sem jaz v slovenski šolski prostor širimo celosten dokazano učinkovit program preventivnih delavnic za razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter dobre samopodobe.

Program v šolah izvajajo učitelji in svetovalni delavci, ki z mladimi naslavljajo vsebine o učinkovitem spoprijemanju s stresom, o spoznavanju in izražanju čustev, vzpostavljanju dobrih odnosov in sprejemanju odgovornosti za svoje življenje. Letno posamezne delavnice izvedejo v približno dvesto šolah po Sloveniji.

Je to, da vseeno danes mladi o stiskah spregovorijo prej kot v preteklosti, posledica takšnega načina osveščanja?

Res si želim, da smo uspeli priti bližje mladim in da so začutili, da niso sami. Na splošno se zdi, da danes mladi res nekoliko lažje spregovorijo o tem, kaj jih teži, kar je velik korak naprej.

Informacije si danes zelo dostopne, zato se srečujemo tudi s samodiagnosticiranjem, ki se velikokrat izkaže kot napačno ali prenagljeno. Pri delu z mladimi pogosto vidimo, da so jim izrazi, kot sta duševno zdravje ali psihična odpornost, še vedno precej tuji. Bližje so jim vsebine prijateljstva in odnosov. V projektu Pravi prijatelj smo zato vsebinsko izhajali iz vrednot prijateljstva, sprejemanja, zaupanja in medsebojne opore.

To so izrazi, ki jih mladi res začutijo in s pomočjo katerih jih lažje nagovorimo. V omenjenem projektu gre za model vrstniške podpore mladi mladim, ki ga v okviru programa To sem jaz pilotno izvajajo v Šolskem centru Celje.

Program To sem jaz je do zdaj dobil številne nagrade, tudi mednarodne. Kakšna je vizija?

Življenje mladih se vedno bolj odvija na spletnih aplikacijah in družbenih omrežjih. Tam iščejo informacije, tam se učijo, tam preživljajo velik del svojega časa. Zato razmišljamo, kako in kje vstopiti v ta njihov svet hitrih, pogosto precej površinskih informacij. Vedno pogosteje uporabljajo umetno inteligenco, tudi za vprašanja, povezana z zdravjem in s počutjem.

Ključno vprašanje je, kako v tem tempu ostati opažen in hkrati mladim ponuditi nekaj bolj poglobljenega, vsebine in orodja za samopomoč, ki jih bodo res uporabljali. Na področju spletnega svetovanja se že kaže, da je prihodnost v spletnem svetovalnem pogovoru.

to-sem-jaz, nijz-celje, petra-tratnjek
Andraž Purg
Na svetovni dan zdravja, 7. aprila 2001 je na naslovu www.tosemjaz.net začela delovati prva spletna svetovalnica za mlade v Sloveniji. Idejna avtorica programa in dolgoletna razvojna vodja je bila Ksenija Lekić.

Mladi težko čakajo en dan na odgovor?

Da, še posebej na forumu – pričakujejo namreč takojšnje, hitre odzive. Zato bomo morali predvsem širiti zmogljivosti za takšno obliko podpore in jo narediti čim bolj dostopno. Po drugi strani jih bomo morali v šolskih programih učiti veščin, s katerimi bodo lažje počakali in hkrati znali svojo stisko ovrednotiti ter izkoristiti svoje lastne možnosti za njeno razreševanje.

Prihajamo v obdobje, ko ni več dovolj samo ustvarjati dobre vsebine. Razmisliti moramo, kako te vsebine pripeljati do mladih na način, ki jim je blizu. Ob tem sodelovanje s šolami ostaja zelo pomembno področje, saj v šolah dosežemo največ mladih. Zato si prizadevamo, da bi sistem ovrednotene in učinkovite preventivne programe, kot je program To sem jaz, umestil v šolski prostor po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali.

Pomembno se nam zdi, da so programi za krepitev duševnega zdravja strokovno preverjeni, kakovostni in enako dostopni vsem otrokom in mladostnikom – ne glede na to, kam hodijo v šolo.

Novi tednik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.