Tic Šentjur/ Lučka Oset in Žan Černič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

VI. Keltski dan je med 10. in 19. uro obiskalo približno dva tisoč ljudi, ki so lahko spoznavali stare obrti, preizkušali svoje spretnosti, uživali v kulinariki in glasbi ter se za nekaj ur odmaknili od vsakdanjega življenja.

Keltski dan so člani Športno-umetniškega društva Rifnik (ŠUDR) prvič pripravili leta 2019, ko so v času epidemije kljub negotovosti sklenili poskusiti. Takrat jih je obiskalo približno dvesto ljudi. Prireditev je z leti rasla in pred letošnjim premorom so ocenili, da je Rifnik leta 2024 obiskalo približno tri tisoč ljudi. Tudi letos je bil obisk kljub številnim drugim dogodkom v okolici in zelo zgodnji trgatvi lep.

Kronika

Kaj o domnevnem izsiljevanju v Rogaški Slatini pravi policija?

Posebnost prireditve je, da na Rifnik prihajajo obiskovalci vseh generacij – od najmlajših otrok do najstarejših. »Največ nam pomeni, ko vidimo, da ljudje uživajo. Še posebej otroci, ki za nekaj ur odložijo telefone in zaslone ter so spet tisti pravi, razposajeni otroci,« pravi predsednica društva Karmen Lupšina.

Otroci iskali izgubljeni zaklad

Letošnji program je prinesel tudi nekaj novosti. Dijaki in mentor Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so pripravili fotokotiček, hkrati so poskrbeli za fotografiranje in snemanje dogodka. Obiskovalci so se lahko prvič pomerili tudi v skakanju v vreči.

Novice

Nenormalno: na šolski poti skoraj 100 kilometrov na uro!

Največ navdušenja med najmlajšimi je požel keltski lov za izgubljenim zakladom Rifnika. Otroci so s pomočjo ugank poiskali šest skritih žigov s keltskimi simboli, za uspešno opravljeno nalogo so prejeli keltski zlatnik in nekaj sladkega. Zaklad je po ocenah organizatorjev našlo približno 150 otrok.

Prav otroški odzivi so tisto, kar organizatorjem ostane najbolj v spominu. »Ko vidiš njihove nasmejane obraze in iskrice v očeh, ko dobijo zlatnik, hitro pozabiš na vse ure priprav. Ob koncu dneva so imeli nekateri otroci v očeh solze, ker niso želeli domov.«

Dan tudi za starše in stare starše

Keltski dan ni namenjen le otrokom. Ob prikazih starih obrti, kot so rezbarjenje, lončarstvo, tkanje in druge spretnosti, se pogosto vzpostavi poseben medgeneracijski stik. Otroci lahko marsikaj prvič vidijo in preizkusijo, starejši obiskovalci se ob tem spomnijo svojega otroštva.

Kronika

Začetek sojenja zaradi zamenjave pacientov na celjski urgenci

»Lepo je videti, ko dedek ali babica otroku razlagata, kako so nekatere svari ljudje nekoč delali. Tudi starši za nekaj ur odložijo telefone, se srečajo s prijatelji, sosedi ali z znanci, ki jih že dolgo niso videli. Tudi to je pomemben del Keltskega dneva.«

Organizatorji želijo zgodovino predvsem približati ljudem. Na Rifniku ne poskušajo natančno poustvariti življenja pred več kot dva tisoč leti, saj tega danes ni mogoče vedeti. S kostumi, z rekviziti, glasbo, s starimi obrtmi in z drugimi vsebinami ustvarijo svojevrstno doživetje. Kot pravi njihov keltski druid in umetniški vodja: »Ne poustvarjamo zgodovine, ampak pišemo svojo pravljico.«

Velik dogodek na težko dostopnem hribu

Za obiskovalce je Rifnik čudovita kulisa, a za organizatorje pomeni tudi precejšen logistični zalogaj. Na vrh vodi makadamska cesta, po kateri je treba pripeljati vso opremo. Večino stvari pripeljejo do kmetije Pšeničnik, nato jih s traktorjem odpeljejo na vrh. Organizatorji si pri tem vsako leto pomagajo tudi s traktorjem Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.

Obiskovalcem, ki poti na vrh ne zmorejo, je namenjen njihov mali »keltski taxi«. Pri prevozih pomagajo tudi prostovoljci PGD Šentjur, ki obiskovalce pobirajo v dolini in jih pripeljejo do Pšeničnika.

Novice

Kje so ukrepi za varnejši Zidani Most?

»Brez vseh ljudi, ki pomagajo pri dogodku, tega ne bi mogli izpeljati. Na dan prireditve nas je od petnajst do dvajset, veliko dela je tudi prej in potem. Obiskovalci vidijo predvsem končni rezultat, ne pa vseh ur postavljanja in pospravljanja.«

Letos so naredili še korak k bolj trajnostni prireditvi. Namesto velike količine plastičnih kozarcev so uporabljali pralne kozarce z logotipom društva. S tem so zmanjšali količino odpadkov, ki jih je bilo treba po prireditvi spravljati z Rifnika v dolino.

Bo tudi VII. Keltski dan?

Odgovor na vprašanje, ali bo prihodnje leto sledil VII. Keltski dan, za zdaj ostaja odprt. Obiskovalci si ga očitno želijo – že lani, ko prireditve ni bilo, so organizatorje pogosto spraševali, kdaj se bo vrnila.

»Po koncu Keltskega dneva smo že večkrat rekli nikoli več, ker je vse skupaj fizično in psihično precej naporno. Zdaj bomo najprej malo zadihali in pustili, da se stvari umirijo. Potem bom videla, kaj bodo rekli moji sotrpini.«

Kronika

Požar v velenjskem premogovniku: na intervenciji ogromno gasilcev

Če se bodo ponovno odločili za Keltski dan, si želijo predvsem ohraniti njegovo največjo posebnost – da je to dan, ko se ljudje družijo, otroci raziskujejo in ustvarjajo, starejši obujajo spomine in telefoni za nekaj ur ostanejo v žepih.

In če bo želja dovolj velika, bodo morda tudi prihodnje leto ponovno zavihali rokave.

MARTIN ČATER