Z zapiranjem ne bi smeli hiteti
Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je v javni obravnavi še do 15. aprila, razkriva, da se država nagiba k temu, da bi izkopavanje premoga opustila že do leta 2033. Po javni objavi letnice je v Šaleški dolini završalo. Vedno bolj je jasno tudi, da bo zaprtje premogovnika in posledično Termoelektrarne Šoštanj (Teš) imelo vpliv na vse Slovence. V zadnjih dneh je bilo na to temo že organiziranih nekaj posvetov, okroglih miz in izrednih sej, nekaj jih bo še v prihodnjih dneh. V Šaleški dolini je mnenje precej enotno, prehitro zapiranje ne pomeni nič dobrega. Prevladuje mnenje, da bi za zaprtje potrebovali vsaj 20 let.
O nacionalni strategiji za opustitev premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij je razpravljal tudi strateški svet za energetski prehod pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ključna pripomba gospodarstva je, da gre za zelo pomembno odločitev, ki ni omejena na dve premogovni regiji, temveč je opustitev rabe premoga in posledično zapiranja premogovnega dela Teša vseslovenski problem, ki vpliva na našo skupno prihodnost: tako energetike, gospodarstva kot vseh prebivalcev Slovenije. »Za industrijo sta bistveni zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah, predvsem pa stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Glede na to, da so tehnologije, ki bi lahko nadomestile premogovne termoelektrarne, še v razvoju in bo zanje ključen razvoj v naslednjem desetletju, nasprotujemo prehitro sprejeti odločitvi o opustitvi premogovništva in posledično večji energetski uvozni odvisnosti Slovenije,« so po seji strateškega sveta zapisali v izjavi za javnost. »Ocenjujemo, da je primeren rok za opustitev rabe premoga med letoma 2037 in 2040, podobno kot to načrtujejo v Nemčiji.«
Predsednik GZS Boštjan Gorjup je dejal še, da morajo odločevalci ob določitvi primernega roka za zapiranje Premogovnika Velenje in Teša, ki ga pri GZS vidijo med letoma 2036 in 2038, izvesti še druge dejavnosti. Med temi je naštel pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za podaljšanje delovanja prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek) do leta 2043, dokumentacijo za drugi blok Neka do leta 2025, možnost nadaljnjega razvoja v Šoštanju s parnoplinskimi elektrarnami ter da se s sredstvi iz podnebnega sklada vlaga v obnovljive vire energije. Ob tem je opozoril, da prehuda uvozna odvisnost lahko v kritičnih trenutkih povzroči ogromno škodo.
Z določitvijo letnice do evropskega denarja
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, ki je sredi prejšnjega tedna sodeloval na okrogli mizi časnika Finance, poudarja, da je izstop iz premoga neizbežen. Leto 2033 je najbolj ambiciozen scenarij, pri katerem je po njegovih besedah ključno vprašanje, kako vzpostaviti nove vire za proizvodnjo električne energije v Sloveniji. »Časa je vedno manj. Letnico izstopa iz premoga je treba doseči z dogovorom,« je dejal in dodal, da bo z določeno letnico Slovenija tudi upravičena do evropskega denarja iz sklada za pravičen prehod.
Na posvetu je sodeloval tudi župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol, ki je ponovno izrazil jasno stališče, da mora biti prestrukturiranje Šaleške doline v skladu s pravičnim prehodom. Kot pravi, bi se morali bolj kot o letnici izhoda iz premoga pogovarjati o tem, kakšne programe in projekte je treba izvesti, da se bo regija uspešno in pravično prestrukturirala. »To pomeni, da se je že danes treba pogovarjati o nadomestnih enakovrednih delovnih mestih in iskanju nadomestnega toplotnega vira, kjer pričakujemo podporo in finančno pomoč države.« Dermol je prepričan, da mora država nemudoma pripraviti zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zanj opredeliti finančne vire. »Ta zakon bi moral biti podlaga za določitev letnice opustitve pridobivanja premoga v Šaleški dolini,« je poudaril in dodal, da zapiranje Premogovnika Velenje ne sme biti samo politična odločitev, saj vsaka enostranska odločitev, ki ne upošteva tudi energetskih, socialnih in okoljskih dejavnikov, povzroči negativne posledice.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA)
Preberite več v Novem tedniku
