Arhiv NTRC

Letošnji mesec prostora nosi slogan Prostor. Estetika. Kakovost. »V ospredju razprav je vprašanje, katere kriterije naj upoštevamo pri načrtovanju in usmerjanju razvoja v prostoru in naseljih tako, da bomo hkrati sledili družbenim, javnim interesom prostorskega razvoja, upoštevali individualne potrebe po prostorskih pogojih bivanja, prostorsko-okoljske možnosti in naravne omejitve. Kakovost bivanja je namreč vrednota, ki se z razvojem družbe spreminja in jo ljudje kot posamezniki doživljamo zelo različno, vsekakor je zelo močno povezana s kakovostjo in z estetiko prostora, v katerem živimo,« so letošnjo temo v zapisu pospremili na ministrstvu.

Kakovost prostora se je v zadnjem času prav zaradi pretiranega oglaševanja močno zmanjšala, je dejal Gorazd Furman Oman iz zavoda Metro SR. To je tudi ena od ugotovitev, do katerih so prišle tudi dijakinje v okviru delavnic, ki so jih poimenovali Mesto brez reklam. Kot je povedala Mojca Furman Oman, ki je omenjene delavnice vodila, so se v njih posvetili tudi težavi vizualnega onesnaževanja, ki ga v prostoru povzroča pretirano oglaševanje: »Zaznali smo tudi druge vidike pretiranega oglaševanja, ki vplivajo na trajnostni prostorski razvoj.«

Plakati že kazijo podobo mesta

Kot so na zaključni predstavitvi ugotovitev svojevrstne šole povedale dijakinje, so v prvem delu delavnic analizirale oglaševanje v javnem prostoru mesta Celje in njegove okolice. Nastala je fotografska zbirka primerov slabe prakse oglaševanja v mestu, iz katere je razvidno, da je oglaševalska gneča res prisotna, kar pomeni, da količina oglasnih plakatov že presega mejo, zaradi katere postajajo plakati že moteči. »Poleg tega so dijakinje evidentirale več mest nedovoljenega oglaševanja, več mest neustreznega oglaševanja, tudi oglaševanja neprimernih vsebin glede na mesto plakatiranja. Evidentirale so primere slabo oblikovanih plakatov in primere starih, uničenih plakatov, ki kazijo mestno podobo,« je pojasnila Mojca Furman Oman.

Kot problematično so dijakinje navedle tudi pretirano plakatiranje izložbenih oken v pritličjih mestnih lokalov. »Vsota vseh plakatov v mestu je postala že tako moteča, da vpliva na vizualno podobo mesta in tudi na izrazite vedute mesta, ki jih zakrivajo plakati,« se glasi ena njihovih ugotovitev.

Kot pojasnjuje vodja delavnic, želijo z mladimi opozoriti na težavo oglaševalske gneče, ki se je premalo zavedamo, čeprav pretirano ali neprimerno postavljeno oglaševanje vpliva na širši prostor okrog nas. »Gre za vizualno onesnaženje, s katerim se premalo ukvarjamo, nenazadnje je tudi zakonodaja na tem področju slabo urejena. Tako se v Celju (a tudi širše) srečujemo z mnogimi primeri slabe prakse oglaševanja v (javnem) prostoru. Želeli smo dobiti odziv, koliko se mladi zavedajo te težave in v kolikšni meri so njihove nakupovalne navade sploh odvisne od te vrste ›fizičnega‹ oglaševanja.«

Veliko letakov, malo učinka

Dijakinje so se posvetile tudi manj vidnemu vplivu oglaševanja na okolje in prostor, papirnatim letakom in reklamam. Mesec dni so zbirale reklamne tiskovine. Ob tem so štele, za koliko nakupov se na podlagi prejetih letakov nekdo iz gospodinjstva odloči.

Ugotovile so, da največ, 83 odstotkov reklamnih letakov prejmemo na domače naslove. Preračunale so, da tisoč dijakov dobi dnevno 400 letakov, na podlagi katerih se le devetnajst dijakov odloči tudi za nakup.

Kot so ugotovile, je vpliv letakov na odločitev za nakup majhen, hkrati tovrstne tiskovine precej obremenjujejo okolje, ker je treba letake pogosto tiskati, saj so akcije kratkotrajne.

Na ta problem so dijakinje umetnostne gimnazije odgovorile z inovativnimi predlogi, ko so odslužene letake ponovno uporabile. Tokrat v umetniške namene. »Izdelale smo humanoidne skulpture iz žic, ki smo jih polepile z reklamnimi letaki. S tem smo želele opozoriti, da je človek tisti, ki povzroča potrebo po oglaševanju, in hkrati tisti, ki z zadovoljevanjem te potrebe negativno vpliva na ves svet okrog sebe,« sta povedali dijakinji Lara Vozlič in Emili Jenko.

Figure so razstavljene na stopnišču gimnazije, kjer bodo na problem prekomernega oglaševanja in s tem povezanega potrošništva opozarjale tudi druge dijake.

»S projektom želimo poudariti pomen trajnostnega (prostorskega) razvoja, pomen prostora kot omejene dobrine, pomen izjemnega vpliva navad potrošnika na okolje in prostor. Želimo krepiti zavedanje, da lahko postavitev oglasnih panojev v javnem prostoru povzroči tudi negativen vpliv na širši javni prostor. Z delavnicami krepimo aktivno državljanstvo in spodbujamo mlade, bodoče uporabnike prostora (morda tudi njegove načrtovalce, ključne odločevalce), da se zavedajo pomena trajnostnega prostorskega razvoja,« pravi Mojca Furman Oman in dodaja, da delavnice Enajste šole pod mostom predstavljajo inovativen pristop k izobraževanju mladine in vsako leto nagovarjajo drugo aktualno tematiko. Leta 2017 so bile nagrajene tudi z nacionalno nagrado zlata kocka.

Foto: Andraž Purg – GrupA

Preberite več v Novem tedniku