Jože Jerman: »Ko bom nehal peti, bom verjetno kar umrl«
Letos februarja, ko smo ga obiskali v domačem Preboldu, je le malo manjkalo, da nas ni naokrog popeljal s svojim motorjem, ki v garaži ne miruje niti v hladni polovici leta. A kot pravi Jože Jerman, se bo moral počasi začeti bolj paziti. Prehlad, ki ga je sicer staknil med vožnjo s kolesom, mu je vzel glas. Tega bi rad imel še zelo dolgo, saj mu je prepevanje že od nekdaj v največji užitek. Za dolgoletno in predano zborsko udejstvovanje ter vsestransko družbeno angažiranost je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel plaketo dr. Antona Schwaba, najvišje priznanje za kulturno udejstvovanje. »Ko bom nehal peti, bom verjetno kar umrl,« pravi.
Jože Jerman je v Preboldu in okolici izjemno družbeno in društveno dejaven. V vseh letih kulturnega udejstvovanja je bil gonilna sila več vokalnih zasedb, s katerimi je tudi redno nastopal. Zbori so del njegovega življenja že od njegovega osmega leta, ko ga je k tovrstnemu prepevanju pritegnila osnovnošolska učiteljica in mamina prijateljica, s katero sta se spoznali v Starem piskru v Celju. »›Pob, ti boš pa poju,‹ mi je rekla,« se še danes zelo dobro spominja šestinsedemdesetletnik, ki je v osnovnošolskem zboru prepeval do konca osnovne šole in se nato leta 1965 pridružil moškemu pevskemu zboru, katerega član je še danes. Obenem je eden od osmih članov glasbenega sestava Reški slavčki, prisluhnemo mu lahko tudi na domačem cerkvenem koru. Njegov stik s cerkvenim petjem je bila njegova mama, ki je prav tako dolga leta prepevala v cerkvi. »Za železne čase, čeprav nam ni bilo hudega, to ni bilo najbolje. Sam sem ob tem bil še ministrant. Zaradi maše sem celo včasih zamudil. Le mislite si lahko, kako so me gledale tovarišice,« pripoveduje. (Foto: Andraž Purg)
Celoten prispevek preberite v aktualni številki Novega tednika, ki je izšel 23. 2. 2023.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
