V Sloveniji je vsaka druga ženska od 15. leta doživela eno od oblik nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, skoraj četrtina jih je doživela fizično nasilje, temu sledijo premoženjsko nasilje, omejevanje gibanja in spolno nasilje. Povzročitelji nasilja so v 90 odstotkih moški. Raziskava Osebna varnost v zasebnem okolju iz leta 2020 kaže, da ženske pogosteje kot moški doživljajo nasilje, ki se ponavlja in ima hujše posledice, ter da nasilje nad ženskami večinoma povzročajo njihovi intimni partnerji. 25. november je bil mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Podatki ne le za Slovenijo, ampak tudi za našo regijo kažejo, da je družba na žalost do nasilja še vedno preveč strpna in da se veliko ljudem še vedno zdi »čisto normalno, če roko položijo na drugega«. Ampak to ni sprejemljivo, še manj normalno. In žrtev nikoli ni kriva za udarce, ki ji jih storilec zada. (SŠol, foto: Pixabay)
V tiskani izdaji Novega tednika objavljamo podatke policije o številu nasilja v družini na našem območju ter informacije o tem, kje lahko žrtve nasilja najdejo pomoč in kako lahko varnost poiščejo tudi v varni hiši.
Lani je Center za socialno delo Celje, ki vključuje enote Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah, obravnaval več kot 150 odraslih žrtev nasilja. »Številka obravnav je občutno višja, če prištejemo še vse otroke, ki so ravno tako žrtve nasilja, če odraščajo v družini, kjer član družine izvaja nasilje nad drugim članom,« pravi koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Celje Gabrijela Čoklc.
Strokovnjakinja pojasnjuje, da je velikokrat prvo psihično nasilje, ki se lahko izraža kot poniževanje, kričanje, nadzorovanje, osamitev, ljubosumje ali z različnimi grožnjami: »Ravno psihično nasilje je tudi najbolj skrito, mnogokrat celo neprepoznano kot ena izmed oblik nedovoljenega početja. Temu zelo pogosto sledijo fizično in druge oblike nasilja, kot so ekonomsko, spolno ali spletno. Pojavlja se tudi zalezovanje. Žrtve nasilja, ki ga na primer družinski član izvaja nad drugim članom družine, so tudi otroci. »Nasilje in odraščanje v nasilnem okolju puščata pri otrocih posledice, ki se kažejo v telesnih in duševnih motnjah, slabi samopodobi, strahu, otopelosti, težavah v šoli, agresivnem vedenju, motnjah hranjenja in podobno. Številni otroci so pogosto prepričani, da so delno krivi za razmere doma, in zaradi nasilja utrpijo veliko škodo, zato smo jih odrasli dolžni zaščititi,« dodaja Čoklčeva.
Nekatere še vedno predolgo trpijo
Čeprav žrtve danes hitreje prijavijo nasilje kot pred desetletji, nekatere še vedno trpijo več let, preden zberejo pogum. »Nasilje se največkrat stopnjuje, postaja pogostejše in ima vedno hujše oblike. Nikoli se ne prekine samo od sebe. Zato moramo vsem žrtvam sporočati, da jim verjamemo in da za nasilje, ki ga doživljajo, niso odgovorne, ampak je zanj vedno odgovoren povzročitelj,« je jasna sogovornica.
Na centru za socialno delo žrtvam nasilja pomagajo pri umiku v varno okolje ter ponudijo pomoč pri namestitvi v krizne centre za ženske in otroke, žrtve nasilja, ali varne hiše. Žrtev seznanijo z možnimi ukrepi za njeno zaščito in varnost, ki jih določa zakonodaja. Gre za izrek ukrepa prepovedi približevanja, sodno prepoved približevanja storilca in druge ukrepe, možna so tudi osebna svetovanja. Center žrtve seznani tudi s postopki, ki sledijo prijavi nasilja, saj žrtve lahko v postopkih bolje sodelujejo, hkrati so deležne podpore različnih strokovnih služb.
Nadaljevanje članka v tiskani izdaji Novega tednika.
